Pred predčasnimi volitvami v DZ razprava o volilnem sistemu
Ustavna komisija ter odbor za notranje zadeve v DZ pripravljata javno predstavitev mnenj o volilnih sistemih, ki je še posebej aktualna pred napovedanimi predčasnimi državnozborskimi volitvami. Mnogi namreč menijo, da bi morali volilni sistem spremeniti še pred volitvami. A je glede na napovedi, da naj bi bile predčasne volitve še pred poletjem, malo verjetno, da bi v tako kratkem času lahko prišlo do obsežnejših sprememb volilne zakonodaje ali celo spremembe ustave.
Razprava bo sicer potekala na podlagi že vloženih predlogov za spremembo volilne zakonodaje. V SDS namreč predlagajo spremembo 80. člena ustave, in sicer tako, da bi poslance v državni zbor volili po dvokrožnem večinskem načelu. Tako bi bili izvoljeni tisti, ki bi prejeli prejeli večino glasov vseh volivcev v volilnem okraju. V Pozitivni Sloveniji pa ob ohranitvi proporcionalnega sistema s spremembami zakona o volitvah v DZ predlagajo ukinitev volilnih okrajev. Volivci bi tako glasovali o celotni listi kandidatov v volilni enoti, uvedel pa bi se absolutno obvezni preferenčni glas. Svoj predlog novele volilnega zakona je s podpisi 5000 vložila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Predlagajo kombinirani volilni sistem, po katerem bi imel vsak volivec dva glasova: s prvim bi neposredno volil svojega poslanca v volilnem okraju, z drugim glasom pa odločal, katera lista oziroma stranka ga bo zastopala v parlamentu.
Predlog SDS za uvedbo dvokrožnega večinskega volilnega sistema sicer med poslanskimi skupinami nima dovolj podpore. Več možnosti za soglasje imajo stranke za morebitno uvedbo preferenčnega glasu in za dvig volilnega praga. Večina se jih namreč zavzema za spremembe obstoječega proporcionalnega volilnega sistema, in sicer v smeri večjega vpliva volivcev na izbiro posameznega poslanca. Za spremembo volilnega sistema je potrebna dvotretjinska večina glasov poslancev.
Javna predstavitev mnenj naj bi odgovorila na vprašanje, ali v Sloveniji potrebujemo ustavno spremembo volilnega zakona ter ali je za izboljšanje stanja v državi sprememba volilnega sistema ključna. V razpravi se bodo dotaknili vprašanja, ali naj se morebitne spremembe volilnega sistema uveljavijo že pred naslednjimi volitvami ali pa je večji vpliv volivcev na izbiro kandidatov mogoče doseči znotraj veljavnega sistema. Aktualno bo tudi vprašanje, ali bi sprememba volilnega sistema vplivala na večjo udeležbo na volitvah.
Kordež iz zapora na pričanje pred preiskovalno komisijo
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu bo na zaslišanje povabila nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na šest let in pet mesecev zapora. Ker trenutno prestaja zaporno kazen, ga bodo na zaslišanje pripeljali iz zapora. Kordeža najverjetneje čakajo vprašanja o načinu pridobivanja kreditov v času, ko je vodil Merkur. Pred komisijo je povabljen tudi član uprave AUKN Danilo Grašič.
Komisija želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države. Doslej je zaslišala dva nekdanja guvernerja Banke Slovenije, zatem pa še več viceguvernerjev in drugih predstavnikov Banke Slovenije kot tudi Komisije za preprečevanje korupcije. Zaslišala je tudi že več članov uprav in nadzornih svetov Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Abanke, ki so potrebne sanacije z denarjem davkoplačevalcev.
Medtem je sklenila nabor prič še razširiti. Tako želi zaslišati še nekatere nekdanje finančne ministre in predsednike vlad, na zadnji seji pa je zaslišala ljubljanskega župana Zorana Jankovića in kmetijskega ministra Dejana Židana.
MVK o legitimnosti odločitev programskega sveta RTVS
Mandatno-volilna komisija bo med drugim razpravljala o zapletih v programskem svetu RTVS. Ta je državni zbor namreč glede svojega člana Matjaža Steržeta obvestil, "da je mogoče utemeljeno sklepati, da v času imenovanja kot tudi sedaj ne izpolnjuje pogojev za članstvo v programskem svetu". Sklic seje mandatno-volilne komisije so zahtevali v SDS, kjer so opozorili, da je bil Sterže leta 2010 na seznamu članov sveta stranke Zares, zakon o RTVS pa izrecno prepoveduje članstvo v programskem svetu osebam, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem člani organov političnih strank.
Zakon o RTVS določa, da članu programskega sveta, ki ne izpolnjuje pogojev, članstvo avtomatično preneha oziroma je njegov mandat neveljaven. Po mnenju SDS je bilo tako Steržetovo imenovanje nično, na sejah programskega sveta pa je sodeloval nelegalno, prav tako je bil neveljaven njegov glas pri sprejemanju odločitev tega organa. To pa odpira tudi vprašanje, ali ima RTVS sploh legitimno izvoljeno vodstvo, saj je pri imenovanju Nataše Pirc Musar na mesto generalne direktorice odločal en glas.
Hkrati pa imajo poslanci na dnevnem redu tudi predlog za predčasno razrešitev Pirc Musarjeve z mesta informacijske pooblaščenke. Mandat generalne direktorice RTVS bo nastopila 26. maja, medtem ko se je njen mandat informacijske pooblaščenke izteče julija.