Priča na sojenju za balonarsko tragedijo: Balonar Kolenc ne zna pilotirati balona

V nadaljevanju sojenja balonarju Miru Kolencu za balonarsko nesrečo na Ljubljanskem barju so se danes zvrstili nekateri takratni potniki na balonu ter vremenoslovec, ki je noč pred nesrečo pripravljal vremensko napoved za letalstvo. O Kolenčevih balonarskih sposobnostih in ravnanju pred nesrečo je svoje mnenje povedal njegov balonarski kolega.

Kolenčev balonarski kolega Vojko Zupan, ki je bil 23. avgusta 2012 sicer v ZDA, je danes sodnici pojasnil, da so se po nesreči nanj obrnili kriminalisti po mnenje za možne vzroke nesreče. Zupan je danes dejal, da Kolenca pozna in da ta po njegovi oceni "zna peljati balon, ne zna pa leteti in reagiranja ni obvladal". Poudaril je, da je Kolenc sicer med redkimi v Sloveniji, ki zna pilotirati tako velik balon. A po mnenju Zupana nima pravih izkušenj, zna pravzaprav leteti le s tem balonom nad Ljubljanskim barjem.

Zupan je ponovil svojo oceno ravnanja Kolenca v času pred nesrečo in med pristajanjem balona, ki jo je napravil na podlagi informacij in fotografij, ki so mu jih pokazali policisti. Po prepričanju Zupana bi Kolenc po vzletu, ko je bil na primerni višini, moral videti nevihtni oblak na zahodu. Kot je ponazoril, na balonu v lepem vremenu vidiš Triglav tudi iz Kočevja, zato bi na jutro leta iz Ljubljane moral videti tudi nevihtni oblak nad Italijo.

Zupan je med drugim izrazil prepričanje, da je balonar Kolenc med poskusom pristanka z balonom potegnil napačno varnostno vrvico za spuščanje zraka iz balona. Kot je opisal, imajo baloni dve vrvici, belo-rdečo ter rdečo. Belo-rdeča služi za pristajanje v normalnih razmerah, rdeča pa za pristanek v sili, ob vetru. "Po moji oceni je potegnil napačno vrvico, rdeče-belo in ne rdeče. Če potegneš rdečo, se začne balon zapirati kot dežnik in se ne napne nazaj. Če bi potegnil rdečo vrvico, bi se kupola izpraznila, s to vrvico hitro pristaneš," je opisal Zupan in pojasnil, da ima nasprotno belo-rdeča vrvica povratni učinek in se balon sicer sprva izprazni, a tudi spet napihne.

Ob pregledu fotografij policije se je razvila razprava med Zupanom, Kolencem in sodnico Sinjo Božičnik okoli tega, ali bi bilo na polju pri Črni vasi glede na vetrovne razmere tik pred nevihto dejansko mogoče hitro pristati, kot je zatrjeval Zupan, ali pa drži Kolenčev zagovor, da je zaradi vetra in dreves dlje časa iskal primeren kraj za pristanek, saj da se je bal, da ga bo zaneslo proti Črni vasi ali morda Ljubljani.

Glede vremenske napovedi na jutro pred vzletom pa je Zupan dejal, da bi na tako jutro tudi sam zagotovo vzletel, bi pa, ko bi zagledal nevihtni oblak na obzorju, zagotovo veliko prej reagiral in pristal.

Danes je sicer pričal tudi meteorolog z oddelka za letalske napovedi pri Agenciji RS za okolje Rok Glavač Šah, ki je noč pred nesrečo pripravljal vremenske napovedi za letalstvo. Kot je pojasnil, so sredi noči nad Francijo opazili nevihto, a takrat še ni bilo mogoče sklepati, da bo pripotovala v Slovenijo. Nevihte so napovedovali že dan prej, a šele za popoldanski čas.

Nevihto, ki je dejansko dosegla osrednjo Slovenijo tistega dne, je Glavač Šah opisal kot nenavadno. V eni uri je pripotovala iz Italije do Ljubljane, torej je potovala s hitrostjo nekje 70 kilometrov na uro. Tudi meteorološki modeli, ki jih uporabljajo, ji sprva niso napovedovali take hitrosti. Pojasnil je še, da v svojo napoved ob 6. uri zjutraj še ni vključil opozorila za to nevihto, sta pa s sodelavcem, ki je prevzel jutranji turnus, v izmenjavi mnenj pred predajo že govorila o tej nevihti. Opozorilo je bilo objavljeno še pred 7. uro zjutraj.

Pred sodiščem je danes pričalo tudi nekaj potnikov v balonu na dan nesreče oz. svojci umrlih. Opisali so dogajanje v času pred vzletom balona, nihče izmed njih med poletom ni opazil nič nenavadnega.

Sojenje se nadaljuje v petek.

Obtožnica Kolenca bremeni povzročitve splošne nevarnosti. Kljub bližajoči se nevihti da namreč ni pravočasno prekinil poleta, letel naj bi višje, kot je dovoljeno, med zasilnim pristankom pa da ni upošteval varnostnih navodil proizvajalca balona in stroke. Po prepričanju tožilstva Kolenc pri pristajanju v hudem vetru ni uporabil rdeče vrvi za zasilno pristajanje, prav tako ni ugasnil gorilnika in zaprl ventilov za dovod goriva. V nesreči je umrlo šest potnikov na balonu, ostalih 25 je lažje ali huje poškodoval ogenj, ki je zajel balon, oz. so se poškodovali pri padcu iz košare.