Pred nedavnim je namreč v javnost prišla informacija, da je računsko sodišče pri pregledu poslovanja Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) za leto 2011 ugotovilo, da so člani sveta Nakvisa in člani Nakvisove pritožbene komisije prejemali tako sejnine kot plačilo za delo na sejah.

Po ugotovitvah revizorjev pa plačil za delo na sejah ne bi smeli izplačevati, saj da je plačilo za delo po vladni uredbi že vključeno v sejnine, zaradi česar naj bi si v nasprotju s predpisi izplačali nekaj manj kot 40.000 evrov. Med prejemniki je bila tudi takratna predsednica sveta Nakvisa, danes ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, ki naj bi na ta način v letih od 2010 do 2013 prejela za okoli 19.000 evrov preveč denarja.

Zaradi omenjenih ugotovitev je računsko sodišče najprej direktorju, nato pa še svetu Nakvisa kot najvišjemu organu odločanja naložilo, da morata poskrbeti za vračilo omenjenih sredstev, kar pa direktor in svet do danes nista naredila. Direktor Ivan Leban je namreč prepričan, da so si člani sveta in pritožbene komisije ves izplačan denar zaslužili. Po njegovih besedah je bil poslovnik Nakvisa, na podlagi katerega so izplačevali delo na sejah, v skladu z aktom o ustanovitvi agencije.

Na drugi strani je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel dejal, da obveznost vrnitve sredstev še vedno obstaja, in dodal, da računsko sodišče nima mehanizma, s katerim bi Nakvis prisililo, da zagotovi vračilo preveč izplačanega denarja.

Po mnenju nekaterih bi lahko ukrepala tudi vlada kot ustanoviteljica Nakvisa, a v kabinetu predsednika vlada na vprašanja o tem niso odgovorili. Tako med drugim niso odgovorili na vprašanje STA, ali bo vlada kakorkoli ukrepala, da bi zagotovila, da bo vodstvo Nakvisa spoštovalo ukrepe, ki mu jih je odredilo računsko sodišče.