»Ali pravo dopušča, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresnic in ponavljajočih se zavajanj, posredovan od avtoritet, ki imajo nad volivci poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv.«

Tako je pred vrhovnimi sodniki povzel tožbo odvetnik, ki zastopa vlagatelje pri izpodbijanju veljavnosti referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Spomnimo: novembra je bilo proti uzakonitvi »pomoči« skoraj 54 odstotkov volivcev.

Predstavljajmo si, da bi se »avtoritet(e), ki imajo nad volivci poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv« pojavile še na soočenjih RTV Slovenije. Kajti to je posledica statusa prijave organizatorja kampanje.

Prav zaradi omogočanja javnega nastopanja v nacionalnih medijih pri referendumih prihaja do tako množičnih prijav. Rezultat prijave Slovenske škofovske konference in Zdravniške zbornice bi bil, če sledimo logiki tožnikov, še večja diseminacija »neresnic ter ponavljajočih se zavajanj«. Tožniki se pritožujejo nad nečim, kar bi še poslabšalo možnosti, da ubranijo zakon o pomoči pri končanju življenja.

Prvopodpisani Bogdan Biščak, nekdanji politik LDS in Zares, je omenjal izogibanje finančnim in drugim omejitvam. Je imela Zdravniška zbornica kakšne posebne stroške? Rekli bi, da ne, in tega tudi ni nihče opazil, na spletni strani so objavili vrsto video prispevkov. Katoliška cerkev? Oglasili so se njihovi mediji, na terenu so se aktivirali župnijski sveti, izjave so dajali posamezni škofi. To stane bore malo.

Poraza ni lahko prenesti. Sploh če si toliko časa, vsaj virtualno, in tako prepričljivo vodil. Svoboda je sprejela zakon o pomoči pri samomoru, ker je vedela, da se bo nazadnje o njem odločalo na referendumu, in je bila prepričana, da ga bo dobila.

Saj Cerkev nima več posebne avtoritete nad volivci, kot jo je imela nekoč, avtoriteto so z zlomom stavke načeli tudi zdravniškim organizacijam, so si mislili. Tudi zadnja raziskava Slovensko javno mnenje, kot jih desetletja dela FDV (nekdaj FSPN), ni omogočila drugačnega sklepanja.

Da so referendum izgubili, je bila posledica slabe kampanje levoliberalnega političnega tabora in privržencev te vstopne točke evtanazije.

V kampanjo se je na njihovi strani vključil zelo ozek krog civilnih oziroma nevladnih organizacij. Dovolj je pogledati, koliko več se jih je prijavilo, da bi z referendumom zrušilo novelo zakona Janševe vlade o vodah. Prav vsi so dobili besedo na soočenjih – in jo tudi dobro izrabili.

Pravo dezinformacijsko strateško kampanjo – s potencialom katarzičnosti – živimo v teh dneh.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.