Premestitve duhovnikov v soboški škofiji razburjajo vernike, duhovniki se upirajo škofu Štumpfu

Škof Peter Štumpf je minuli teden v javnem pismu zavrnil očitke in pojasnil predvsem dogodke v župnijah Beltinci in Ljutomer. Za oba primera pravi, da so bili ukrepi zakoniti, potrebni in za župniji najboljša rešitev.

Zapleti so se začeli aprila, ko je Štumpf zaradi suma zlorabe mladoletne osebe z izrednim dekretom iz ljutomerske župnije začasno umaknil župnika Andreja Zrima. Kot je pojasnil Štumpf, duhovnik ni bil odstranjen, ampak ga je "po skupnem prijateljskem pogovoru moral v skladu s cerkvenimi pravili začasno umakniti iz pastoralnega vodenja župnije, da bi zaščitil njega, morebitne žrtve in dobro Cerkve". Ob tem je poudaril, da dokler duhovniku ni dokazana krivda, velja za nedolžnega.

Izrazil je obžalovanje nad "netenjem prepirov" v zvezi z dokazovanjem nedolžnosti ljutomerskega župnika. "To ne koristi nikomur, ampak ustvarja napetosti v javnosti in škofiji," je v pismu opozoril škof.

Kljub temu so pred dnevi trije člani ljutomerskega pastoralnega sveta v javnem pismu podvomili, da je bil postopek proti Zrimu v skladu s cerkvenimi predpisi. Po njihovi oceni je bila z dekretom župniji povzročena velika škoda.

"Prizadejali ste nam nepopravljivo škodo in dodatno omajali zaupanje v poslanstvo duhovnikov. Ali nismo mi del škofije, ali boste lahko vi škof brez duhovnikov, brez vernikov? To vaše dejanje in mnoga pred tem v primerih drugih duhovnikov kažejo na to, da se premalo poglabljate v življenje duhovnika v neki župniji v teh veri nenaklonjenih časih. Vera je postala v mnogih primerih le še komercialna zadeva: opraviti zakramente za vsako ceno, če spoštuješ dogovore glede priprave ali ne," so med drugim zapisali člani pastoralnega sveta.

Poleg tega je Štumpf z rednim dekretom iz beltinske župnije umaknil duhovnika Alojza Benkoviča. Slednji se s tem ni strinjal in je sprožil postopke pred cerkvenim sodiščem. To bo za zgladitev spora najprej določilo mediatorja, če mediacija ne bo uspela, pa bo stekel cerkveni postopek. Do odločitve sodišča župnik Benkovič ostaja v beltinski župniji.

Kot je mogoče slišati v lokalnem okolju, naj bi bila premestitev Benkoviča pravzaprav izredna, saj da so vse druge predvidene za 15. september. Štumpf naj bi Benkoviču namesto beltinske ponujal tri druge župnije, česar duhovnik ni želel sprejeti, razlog za premestitev pa naj bi bila nedokončana obnova cerkve v Beltincih. Izpostavljalo se je tudi, da je Benkovič zadnji iz skupine devetih župnikov, ki so si prizadevali za ustanovitev soboške škofije, vsi drugi so se morali umakniti sami ali so pa "bili umaknjeni".

Škof Štunf se je v javnem pismu odzval tudi na govorice in pisanja na račun te premestitve. "Javno sporočam, da sem na podlagi redne pastoralne vizitacije v Beltincih ugotovil vrsto nepravilnosti pri vodenju župnije. Beltinski župnik Alojz Benkovič je bil o vsem seznanjen. Prejel je pisno poročilo o izsledkih vizitacije, zato ne drži njegova izjava v medijih, da ne ve, zakaj bi moral drugam," je zapisal škof.

"Župnik je bil o vsem seznanjen, poleg dekreta je dobil moje osebno pismo, kot vsak duhovnik se lahko na škofovo odločitev tudi pritoži, to omogoča cerkveno pravo, in tudi gospodu Benkoviču sem to možnost ponudil z dekretom, tako da bo vpričo mediatorjev znova slišal razloge, zakaj je njegova odstranitev s položaja župnika nujna, in se bo lahko zagovarjal," je pojasnil Štumpf.

Zanikal je tudi, da naj bi se duhovniki "zaradi nesoglasij s krajevnim škofom morali umakniti sami ali pa so bili umaknjeni". Po njegovih pojasnilih se ob potrebnih premestitvah z vsakim pogovori in iščeta najboljšo rešitev za blagor duš. "Vse premestitve so se zgodile po skupnem pogovoru in svobodni odločitvi duhovnika," je zatrdil škof.

Na Tišini pa so nezadovoljni, ker so zvedeli, da bodo ostali brez rednega duhovnika. Zato je župan Franc Horvat s člani župnijskega pastoralnega sveta škofa zaprosil za podrobnejšo predstavitev ozadja te odločitve in škofa povabil na Tišino, a se še niso sestali. Formalno naj bi župniji Tišina in Bakovci ostali, a bodo v bodoče tam maševali duhovniki in kaplani iz Murske Sobote.

Po pisanju Dnevnika naj bi o stanju v murskosoboški škofiji minuli četrtek v Celju na izrednem srečanju pod vodstvom podpredsednika Slovenske škofovske konference (SŠK), mariborskega metropolita Alojzija Cvikla, govorili tudi slovenski škofje. Na SŠK so sicer za STA pojasnili, da o sestanku nimajo informacij in nas napotili na soboško škofijo. Od tam odgovora še nismo dobili.

Ob vsem tem, tudi govoricah, da naj bi nekateri duhovniki za slabo stanje v škofiji krivili Štumpfa ter menili, da je najbolje, da se odpove škofovski službi, je Štumf v izjavi za javnost pozval vse, naj se vzdržijo objavljanja polresnic ter netenja napetosti med škofom in duhovniki ter duhovniki in verniki, ker da lahko samo resnica koristi mladi soboški škofiji pri njeni rasti in poslanstvu.

Škofija Murska Sobota je bila ustanovljena leta 2006, sestavlja jo 36 župnij in naj bi štela okoli 85.000 vernikov.