Z novelo, sprejeto proti koncu lanskega leta, je bila omogočena samodejna prevedba oziroma razvrstitev stanovalcev domov za starejše v kategorije dolgotrajne oskrbe.

Vedeli smo, da bo v prid stanovalcem, ker bodo s 1. januarjem plačevali nižje položnice za oskrbo, koristila pa bo tudi vladi, da si pred volitvami vknjiži zasluge. Nihče zato ni kaj dosti robantil.

Pa bi se bilo dobro vprašati, zakaj je takšna »absolutna prioriteta« (Luka Mesec) v dolgotrajno oskrbo vključiti stanovalce domov, medtem ko dolgotrajna oskrba na domu, ki je srž in novost reforme (starejšim bi omogočila, da čim dlje ostanejo v domačem okolju), ostaja v povojih. Sredi marca – potem ko se že dobrih osem mesecev plačuje poseben obvezen prispevek – je le 235 ljudi uživalo dolgotrajno oskrbo na domu in kar 20 tisoč v domovih.

A bilo je prelepo, da bi bilo res. Nobeno kosilo ni zastonj – tudi samodejna prevedba ne in kot posledica nižje položnice za oskrbovance.

Kako in kam resnično odtekajo in se razporejajo milijoni iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo? 

Računi, ki so začeli prihajati na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so bili že v prvem mesecu kar za okoli 40 odstotkov višji od finančnega načrta. Če bi šlo tako naprej, bi bil do konca leta na tej postavki presežen za 120 milijonov evrov, zato je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pred dnevi le ukrepal in za 30 odstotkov zmanjšal pavšal.

Ker ministrstvo ni zagotovilo delovanja informacijskega sistema oziroma digitalne podpore (podjetje Žejn, d. o. o., jih je pustilo na cedilu), ZZZS plačuje za oskrbo stanovalcev v domovih po pavšalnih cenah. Tako še ni mogoča uvedba sistema beleženja dejansko opravljenih storitev, kar morajo izvajalci vzpostaviti do septembra.

Šele dva tedna pred volitvami je ministrstvo gradnjo informacijske podpore vzelo iz rok nesposobnega izvajalca, v vladnih strankah in posebej Levici pa so se v kampanji še naprej hvalili s »civilizacijskim dosežkom«.

Politika je cene v domovih že vrsto let omejevala zaradi politične všečnosti in tako niso odražale dejanske rasti stroškov. Malo po malo je bil odščipnjen del dejanskih stroškov – tako je razkorak med cenami in stroški postajal vedno večji.

S samodejno prevedbo oskrbovancev v domovih v kategorije dolgotrajne oskrbe in določitvijo pavšala se je očitno iz novega namenskega prispevka našel denar za pokritje stroškov izvajanja storitev v domovih.

Kot rečeno, nič ni zastonj, račun za to početje je izstavila zavarovalnica, pred nami je vsesplošna revizija te hitre »politične« prevedbe po domovih. Kako in kam resnično odtekajo in se razporejajo milijoni iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo? 

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.