Preiskovalna komisija o otroški kardiologiji bo zaslišala aktualnega in dva bivša ministra za zdravje

Pred preiskovalno komisijo o otroški kardiologiji znova množica prič

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije bo v prihodnjem tednu intenzivno nadaljevala zaslišanja prič. Tokrat bo v ospredju zgodba z ustanavljanjem Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), saj je večina prič, ki so vabljene pred komisijo, povezana z njo.

Med njimi so tudi aktualni in dva nekdanja ministra za zdravje. Pred komisijo bo nastopila nekdanja ministrica Milojka Kolar Celarc, saj je bila odločitev o ustanovitvi sprejeta v času njenega mandata. Ideja o posebnem inštitutu pa je ugasnila v času ministrovanja Sama Fakina, ki bo ravno tako pričal pred komisijo. Na zaslišanje je vabljen tudi Aleš Šabeder, ki je bil v času ustanavljanja NIOSB generalni direktor UKC Ljubljana, ob njegovi likvidaciji pa že minister za zdravje.

Preiskovalna komisija bo zaslišanja začela v sredo, ko bo poleg Šabedra in Kolar Celarčeve pričal tudi predsednik sveta NIOSB Igor Gregorič, ki je strokovno bdel nad ustanavljanjem inštituta. V četrtek bodo zaslišali strokovno direktorico UKC Ljubljana Jadranko Buturović Ponikvar, nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje Ano Medved in nekdanjega zdravnika intenzivista v programu otroške srčne kirurgije Gorazda Kalana. Tretja seje komisije je sklicana za petek, ko bosta pred njene člane poleg Fakina stopila še v. d. direktorja NIOSB Branko Dobnikar in član sveta inštituta Andrej Robida.

Usoda preiskovalne komisije v zadevi Kangler še negotova

Mandatno-volilna komisija bo imela v četrtek na mizi predlog sklepa o imenovanju preiskovalne komisije, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu. Usoda komisije je ob številnih kritikah, da bi DZ s takšno preiskavo kršil ustavno načelo delitve oblasti, še negotova.

DZ je sicer preiskavo odredil na zahtevo državnega sveta, o čemer poslanci niso glasovali in tako niso imeli vzvodov, da bi odreditev preiskave preprečili. Drugače pa je v naslednji fazi, torej imenovanju preiskovalne komisije, saj je bilo iz vrst koalicije in Levice slišati napovedi, da v preiskovalni komisiji ne bodo sodelovali. Po zadnjih informacijah v komisiji zagotovo ne bo poslancev DeSUS in Levice, v drugih poslanskih skupinah pa se še niso odločili. Kandidate za člane komisije so po drugi strani predlagali v SDS, NSi in SNS, komisijo pa naj bi po predlogu vodil poslanec SDS Žan Mahnič.

Ustanovitev preiskovalne komisije poskuša preprečiti tudi vrhovno državno tožilstvo, ki je na ustavno sodišče podalo pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno odredbo. Da se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali tudi v Sodnem svetu.

Kangler je medtem prepričan, da je žrtev političnega pregona, zato je po poročanju Radia Slovenija vložil odškodninsko tožbo proti državi, s katero zahteva 630.000 evrov odškodnine.

DS nad zakon o nepremičninskem posredovanju še z zahtevo za ustavno presojo?

Sestal se bo državni svet, ki ima na mizi pobudo državnega svetnika Mitje Gorenščka, da DS zahteva oceno ustavnosti zakona o nepremičninskem posredovanju. Zakon, ki ga je DZ julija sprejel na predlog Levice, omejuje plačilo za nepremičninsko posredovanje pri najemu. DS je uveljavitev zakona poskušal preprečiti že z odložilnim vetom, a ga je DZ ob vnovičnem glasovanju potrdil.

Zdaj bodo v DS, kot kaže, poskusili še z ustavno presojo, ki jo predlaga Gorenšček. Državni svetnik meni, da zakon krši ustavno pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude ter ustavno določbo, ki govori o varstvu pravic zasebnosti. S podobnimi argumenti se je na ustavno sodišče sicer že obrnilo več kot 60 družb za nepremičninsko posredovanje.

Državni svetniki bodo na sredini seji odločali tudi o predlogu finančnega načrta DS za prihodnji dve leti. Vlada je v razrezu odhodkov državnega proračuna državnemu svetu v letu 2020 namenila 2,3 milijona in v letu 2021 2,4 milijona evrov, a v DS menijo, da ta sredstva ne bodo zadoščala za nemoteno izvajanje njihovih pristojnosti. Zato finančnemu ministrstvu predlagajo, naj prihodnje leto zagotovi dobrih 100.000, v letu 2021 pa dobrih 200.000 evrov več.