(Pre)hitra tožilka je hitela zašiti Janšo

Branka Zobec Hrastar je že pred letom dni spisala obtožni predlog v zadevi Patria. Šele po letu dni ji je sledil avstrijski kolega, finski organi pregona pa naj bi čakali na Avstrijce.

Interpreti avstrijske obtožnice zoper peterico kriminalne družbe v Avstriji (prvoobtoženi Wolfgang Riedl, drugoobtoženi Walter Wolf) v zadevi slovenskega oklepniškega posla Patrie skušajo pokazati, da teža njenih dokazov pomeni konec politične kariere predsednika SDS Janeza Janše. Tako je bilo že pred letom dni, ko je tožilka Branka Zobec Hrastar spisala slovenski obtožni predlog.

V očeh javnosti obtožbe »sprejemanja daril za nezakonito posredovanje« ni načelo integritete prvaka opozicije. V SDS menijo, da so v obtožnem predlogu spregledali javni razpis, postopek je v celoti izpeljalo ministrstvo za obrambo, predsednik vlade se vanj ni nikoli vmešal, pogodbo je podpisal minister za obrambo, vlada pa o njej ni odločala. »Kaj bi torej lobisti finske Patrie lahko sploh dobili v zameno za podkupnino oziroma njeno obljubo?«

Vprašanje se sliši retorično, odgovor za največjo opozicijsko stranko pa pomemben, saj je prva, ki ji more biti veliko do razčiščevanja vloge vseh vpletenih, ki so bili (denimo Jože Zagožen in Tone Krkovič) vsak v svojem času tesno povezani z SDS. Čeprav so se, kot je dejal eden od njih, samo »duvali« z Janšo.

Pre(hitra) Branka Zobec Hrastar
So avstrijski preiskovalci na čelu s tožilcem Volkertom Sackmannom našli kaj novega? Odgovor poiščimo nekoliko po ovinku. Tožilka Branka Zobec Hrastar je obtožni predlog zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča podpisala že pred letom dni. Kako hitra in prehitra je bila njen roka, kaže avstrijska obtožnica, ki zelo podrobno opisuje, kako je Riedl zagovarjal pot denarja na različne račune.

Poglejmo avstrijsko obtožnico (prevod MMC): »Riedl se je zagovarjal tudi, da naj bi znesek 900.000 evro 13. 2. 2007 na dunajskem letališču v aktovki sam predal Apichatu Sirithapornu. Prejel naj bi tudi potrdilo o tej predaji. Njegove besede so se, kot je bil pričakovano, izkazale za neresnične. Apichata Sirithaporna sta dne 17. 3. 2011 v Bangkoku kot obtoženca zaslišala tudi finski in slovenski kriminalist. Apichat Sirithaporn je priznal, da je res pooblastil Riedla; da z računa njegove žene pri UniCredit Bank Austria AG dvigne približno 700.000 evrov, da pa tega denarja od Riedla – sploh pa ne na letališču – nikoli ni prejel.«

Lepo, da je bil slovenski kriminalist v Bangkoku, toda slovenska tožilka je že tri četrt leta prej dokončala svoj obtožni spis. V opisu poti denarja je v obtožnem predlogu precej nebogljena. Zapisala je: »Glede na nadaljnji potek nakazala zneska 3.642.750 evrov iz Patrie dne 2. 2. 2007 na račun družbe RHG (Riedlovo podjetje, op. a.) … je zaključiti, da je bil v tem nakazilu vključen tudi znesek za Zagožna in organizacijo, vendar pa med predkazenskim postopkom to ni bilo mogoče potrditi s stopnjo utemeljenega suma, ki je potreben za vložitev obtožnega predloga, da je Zagožen in 'njegova organizacija' denar dejansko prejela.

To je še toliko bolj mogoče zaključevati na podlagi izročitve denarja Apichatu Sirthapornu, ki je zaenkrat, kljub prizadevanjem ugotoviti, ostalo nepojasnjeno. Je pa očitno, da je Apichat Sirthaporn prejel prav denar, ki je bil izplačan za tako imenovani slovenski projekt.« A očitno ni več očitno. Sirthaporn ni prejel denarja, temveč ga je Riedl izročil Zagožnu, kot je prepričan avstrijski tožilec.

VEČ V TISKANI IZDAJI