Zamisli o dokončnem razpadu nekdanje Jugoslavije in spremembi meja odločno nasprotujem, je poudaril predsednik. Tudi če bi se spreminjanje meja začelo po mirni poti, se ne bi tako končalo, je dodal.
Pahor je še poudaril, da bi čimprejšnja širitev EU na Zahodni Balkan "zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja".
Zatrdil je, da se s premierjem Janezom Janšo pred svojim obiskom v Sarajevu marca letos ni pogovarjal o domnevnem non-paperju. Dejal je, da zato njegovih pogovorov v BiH nikakor ni mogoče razumeti kot tipanja terena za zamisli iz dokumenta.
Poudaril je, da je zaskrbljenost zaradi tovrstnih idej o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, "ki se pojavljajo", izrazil tudi septembra lani v nagovoru makedonskega parlamenta med njegovim obiskom v Skopju. Zato po njegovih besedah ni mogoče povezovati njegovih besed z omenjenim non-paperjem, ki naj bi nastal pol leta kasneje.
Konkretnemu odgovoru na vprašanje, kdo naj bi širil tovrstne ideje o spreminjanju meja, se je predsednik Pahor izognil. Namignil je le, da so se tovrstne ideje okrepile po prvih tovrstnih zamislih med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in nekdanjim kosovskim premierjem Hashimom Thacijem.
Sam je bil sprva morda še naklonjen razmisleku o teh idejah po spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu po mirni poti, nato pa jih je tudi po pogovorih z nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem opustil. "Tak proces, četudi začet v dobri veri, se ne bi končal mirno. Preveč je nakopičenih odprtih vprašanj," je menil Pahor.
Sam je sicer odločen zagovornik širitve EU na države Zahodnega Balkana, do česar bi moralo priti v razumno kratkem času. Sicer se bodo podobne sporne ideje samo še dodatno krepile, je menil Pahor. Vključitev Zahodnega Balkana v EU je označil kot "geopolitično vprašanje 1. kategorije". Pomen, ki ga sam in tudi Slovenija pripisuje regiji Zahodnega Balkana, pa kaže tudi proces Brdo-Brioni, katerega pobudnik je bil.
Njegov obisk v Sarajevu v začetku marca je bil namenjen izražanju slovenske podpore BiH na njeni poti v EU. Poudaril je, da je odločen zagovornik ozemeljske celovitosti te države. Njegov že sedmi obisk v tej državi na položaju predsednika pa je bil namenjen tudi poudarjanju pomena sprave, za kar pa je, kot je ocenil, očitno še prezgodaj.
Portal Necenzurirano je v četrtek objavil neuradni diplomatski dokument, t. i. non-paper, o mejah na Zahodnem Balkanu, o obstoju katerega se je preteklih dneh ugibalo in je sprožal številne odzive, zlasti v regiji.
Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Dokument med drugim vključuje ideje o razdružitvi BiH - večino Republike srbske bi glede na dokument priključili Srbiji, večinsko hrvaške kantone BiH pa Hrvaški. Dokument poleg tega predlaga združitev Kosova in Albanije.
Janša je na Twitterju v začetku tedna sicer zanikal, da bi non-paper dal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu.
Pahor je danes glede non-paperja menil še "da bi bilo koristno", če bi javnost o tem nagovoril tudi predsednik vlade.
