Revija Reporter
Slovenija

Predčasne volitve bodo morda res že 13. julija

STA

14. maj. 2014 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Po posvetih predsednika države Boruta Pahorja z vodji poslanskih skupin kaže, da kandidata za novega mandatarja za zdaj ni. Pahor tako lahko skrajša 30-dnevni rok, ki ga ima na voljo za predlog novega mandatarja, kar bi omogočilo razpis volitev že za 13. julij. Kljub temu, da je to čas počitnic, večina strank meni, da je to najmanj slaba možnost.

Predsednik republike bo svojo odločitev po posvetih z vodji poslanskih skupin sporočil predvidoma danes. Ker so vse poslanske skupine zatrdile, da novega mandatarja ne bodo predlagale, pa tudi sam je že sporočil podobno, bi Pahor o tem lahko obvestil tudi DZ in skrajšal 30-dnevni rok, ki ga ima na voljo za predlog novega mandatarja.

DZ bi se s tem lahko seznanil že ta teden, nakar bodo imeli poslanci na voljo 14 dni, ko lahko predlagajo mandatarja. Po izteku tega roka imajo še 48 ur, ko je mogoče v DZ odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev.

Če tudi po izteku tega roka predloga za novega mandatarja ne bo, bi Pahor lahko predčasne volitve razpisal že za drugo nedeljo v juliju. Termin volitev pa utegne spremeniti le morebitna ustavna presoja odloka o razpisu predčasnih volitev.

Brez skrajšanja rokov bi bile volitve možne konec avgusta. A velja spomniti, da so si bili na posvetu pri Pahorju pravniki enotni, da je avgust neprimeren za izvedbo volilnih opravil oz. volitev.

Pahor je že dejal, da z razpisom volitev ne bo hitel in tudi ne zavlačeval. Poudaril pa je, da bo spoštoval ustavne, zakonske in poslovniške roke.

Večina poslanskih skupin se je zavzela za čim prejšnje predčasne volitve in oblikovanje nove vladne večine.

Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je po posvetu pri Pahorju včeraj dejal, da so vsi možni datumi za predčasne volitve slabi, a "bolj kot hitimo z volitvami, manj slabe datume dobimo". Želijo pa si tak termin glasovanja, ki ne bi odrekel legitimnosti volitev.

Tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je ocenil, da bi bile volitve julija boljše kot avgusta, saj bi v tem primeru tudi predvolilna kampanja zarezala globoko v poletne počitnice. "Je pa res, da verjetno v poletnih mesecih udeležba na volitvah ne bo taka, kot bi morda bila v kakšnih drugih mesecih," je dodal.

SLS ne bo ovirala izvedbe čimprejšnjih volitev, je predsedniku države zagotovil vodja poslancev te stranke Mihael Prevc. Strinjajo se z volitvami julija. O tem, koliko bodo volitve poleti legitimne, bi morala pred odstopom z mesta premierke razmišljati Alenka Bratušek, je dejal Prevc. Morebitna ustavna presoja pa bo po njegovem mnenju težko uspešna.

Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je ocenil podobno. Tako Prevc kot Tonin sta spomnila na odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o arhivski noveli in poudarila, da je imel DZ na razpolago za razpis referenduma več možnih terminov, izbral pa najslabšega. V primeru državnozborskih volitev pa je predsednik republike zagotovil, da bo izbral najboljši možen datum, ki mu ga dopuščajo ustavni in zakonski roki. To je po njunem mnenju pomembna razlika med eno in morebitno drugo ustavno presojo.

Tonin je sicer še dejal, da so za NSi predčasne volitve sprejemljive v vseh terminih, ki so na razpolago v juliju. Poleg tega bi lahko v primeru volitev julija, avgust, sicer politično mrtev mesec, izkoristili za oblikovanje nove vlade.

Predsednik PS Zoran Janković pa je na včerajšnji novinarski konferenci ocenil, da je možnost volitev 13. julija skregana z vso pametjo. Poudaril je, da gre za čas, ko polovica volivcev ne bo prisotnih, zato se mu zdi izbira tega datuma nedopustna.

Že v ponedeljek se je Pahor posvetoval z vodji poslancev SDS, PS, SD in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Sporočila glede predčasnih volitev in morebitnega novega mandatarja so bila podobna kot danes.