Zamisli za gradnjo predora Markovec segajo že v 80. leta minulega stoletja, a predlog državnega lokacijskega načrta za projekt hitre ceste Koper-Izola, katere del je tudi predor pod hribom Markovec, je bil sprejet šele leta 2004. Tako krajani kot občini Koper in Izola so takrat izrazili nasprotovanje predlogu načrta, češ da bo predor potekal le nekaj metrov pod hišami, hitra cesta naprej do Izole pa bo uničila dolino Pivol.
Tudi zapleti okoli predora so se začeli že precej pred samo gradnjo. Najprej je bila problematična izbira izvajalca. Družba za avtoceste v RS (Dars) je tako leta 2006 sicer sklenil pogodbe o gradnji odseka hitre ceste med Koprom in Izolo, ne pa še za sam predor Markovec. Postopek javnega naročanja za predor namreč še ni bil zaključen.
Marca 2008 je Dars za izvajalca del izbral skupino italijanskih podjetij v skupnem nastopu na čelu z družbo Vidoni. Na odločitev sta se na državno revizijsko komisijo pritožila neizbrana ponudnika SCT in Primorje, komisija pa jima je delno ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila Italijanom, saj ti niso izkazali potrebnih referenc.
Razpis je Dars nato razveljavil, sledile so vnovične pritožbe, izbira izvajalca del pa se je zamaknila v leto 2009, ko je Dars kljub vnovičnim pritožbam v decembru tistega leta vendarle podpisal pogodbo za izgradnjo predora s Cestnim podjetjem Maribor (CPM), ki je bil izbran v skupnem nastopu z avstrijskim Alpine Bau.
Sama dela so stekla spomladi naslednje leto, a zapletov s tem še ni bilo konec. Zaradi finančnih težav je CPM končal v prisilni poravnavi, obveznosti glede dokončanja del pa je v začetku leta 2011 prevzel Alpine Bau sam. Nato so se pojavile težave z lokalno skupnostjo zaradi izbire tehnologije vrtanja kot tudi zaradi zahtev Avstrijcev po plačilu dodatnih del v predoru. To je samo vrtanje predora zamaknilo v sredino leta 2011.
V letu 2012 so Avstrijci uspeli prebiti obe cevi predora, zato pa so se pojavili zapleti pri oddaji naročila za elektro strojna dela v predoru. Po stečaju Alpine Bau so dela v letu 2013 ponovno zastala, Dars pa je dokončanje del v predoru lani zaupal konzorciju podjetij CVP inženiring, Grafist in Hipox.
Čeprav se je predvideni čas odprtja predora in hitre ceste skozenj vztrajno zamikal, je zdaj šlo le še za manjša dela. Zato pa je v zadnjih mesecih na dnevni red prišla debata o statusu hitre ceste in posledicah za promet ob morju. Na ministrstvu za infrastrukturo so namreč vztrajali, da hitre ceste ne izvzamejo iz vinjetnega sistema, kot so to predlagale istrske občine.
Te so opozarjale na specifično situacijo območja in načrtovano razbremenitev oz. zaprtje obalne ceste med Koprom in Izolo, ki bi jo namenili turizmu. Tem ciljem naj bi izgradnja predora od vsega začetka tudi služila, a bi obveznost uporabe vinjete vse to izničila.
Konec prejšnjega meseca je ministrstvo z istrskimi župani vendarle sklenili kompromis, po katerem bo nov odsek hitre ceste, ki gre skozi predor Markovec, vinjeten do priključka na obstoječo izolsko obvoznico, obalna državna cesta pa bo predana v upravljanje lokalnim skupnostim.
Mnogi pa kljub doseženemu kompromisu ostajajo nezadovoljni, zlasti zaradi bojazni, da bo močno obremenjena zlasti lokalna cesta čez Markovec. Prizadeti krajani so napovedali celo zapore lokalnih cest, ki bi jih utegnilo prizadeti odprtje predora in posledična množična preusmeritev vozil brez vinjet na njihovo območje.
Kot je za STA pojasnil predsednik krajevne skupnosti Za Gradom Zlatko Gombar, svet KS morebitnih protestov ali zapor ni napovedal in jih ne organizira, ni pa mogel izključiti, da bodo prizadeti krajani pripravili kakšen protest mimo njih. Podobno je za STA navedel tudi predsednik KS Žusterna Igor Čurin.
Gombar je sicer ob tem opozoril, da želi biti krajevna skupnost zraven od vsega začetka, zato so tudi poslali dopis na koprsko občino. Sprašuje se predvsem, kam bo stekel tranzit vozil brez vinjet v primeru, da se zapre obalno cesto, vinjete skozi predor Markovec pa bodo še vedno obvezne. Gombar sicer verjame, da bodo obalni župani s časom le našli ustrezno rešitev tudi za vse, ki živijo na Markovem hribu.
Glasni so tudi drugod. Tako v krajevni skupnosti Škofije menijo, da so obalni župani povsem zanemarili nekatere njihove argumente. Dosežen dogovor je po njihovem celo škodljiv, zato se zavzemajo za izvzetje celotne hitre ceste od meje z Italijo na Škofijah do Izole iz vinjetnega sistema.
Kot namreč ugotavljajo, danes že polovica vsega prometa poteka po lokalni državni cesti skozi Škofije, ob konicah pa je stanje še slabše. Kot trdijo, je povečan promet nastal izključno zaradi preusmerjanja tranzitnega prometa iz hitre ceste na vzporedno državno cesto kot posledica uvedbe vinjet, samo naselje pa je skoraj enako prometno obremenjeno kot pred izgradnjo ceste.
V stranki Oljka pa so pozvali celo k bojkotu slovesnega odprtja predora. Dogovor istrskih županov so označili za politični kompromis, pri čemer opozarjajo, da bodo mnogi dnevni migranti "nedvomno dodatno obremenili ceste strnjenih bivalnih naselij na Markovcu, Prisojah, Žusterni in druge ceste, v katerih bližini se nahajajo občutljive dejavnosti, kot so šole ali vrtci, da ne omenjamo izolske bolnišnice".
Po poročanju medijev pa so se v polemiko vključili tudi predstavniki italijanske samoupravne narodne skupnosti. Ti so opozorili, da je Dars ob vhodih v predor postavil samo table s slovenskim imenom "Markovec", medtem ko bi morali na narodnostno mešanem območju navesti tudi italijansko ime "Monte San Marco".