Pravi Marjan Šarec policiji še ni prijavil lažnega Šarca

Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da do zdaj v tem primeru niso prejeli prijave oziroma predloga za pregon. Tovrstno dejanje se sicer preganja le na predlog oškodovanca.

Šarec je namreč danes na svojem Facebook profilu sporočil, da nekdo v njegovem imenu z ukradeno identiteto komunicira preko Facebookove aplikacije Messenger, o čemer so ga seznanili prijatelji.

"S strani uporabnikov FB sem bil obveščen, da nekdo komunicira v mojem imenu preko fb messengerja. Nima fb profila, samo messenger. Na fotografiji je primer tovrstne komunikacije. Sam nikakor ne uporabljam takega načina komunikacije. Če ste dobili tovrstno sporočilo, ga ignorirajte, saj gre za lažni profil, oziroma krajo identitete. Hvala za razumevanje in lep dan vsem," je na svojem Facebook profilu zapisal premier. Objavil je posnetek zaslona lažnega komuniciranja.

Na Generalni policijski upravi so medtem pojasnili, da je kraja identitete opredeljena v kazenskem zakoniku. Slednji določa, da kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov stori tisti, ki prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo. Pri tem se kaznivo dejanje preganja le na predlog oškodovanca, storilec pa se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.

V letu 2018 je policija obravnavala 93 tovrstnih kaznivih dejanj, leto prej 78, letos pa 60.

Policija oškodovancem svetuje, da ob ugotovitvi zlorabe osebnih podatkov zadevo prijavijo policiji, predvsem kadar gre za objavo brez osebne privolitve ali ko so osebni podatki objavljeni z namenom pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi oziroma z vdorom v računalniško zbirko z namenom pridobitve osebnih podatkov.

Preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj se po podatkih policije giblje med 45 in 55 odstotki, odvisna pa je tudi od tega, ali storilci pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj na internetu uporabljajo orodja za zakrivanje sledi. V tem primeru je lahko odkrivanje težje. "Sledi so namreč pogosto razpršene po več državah in tudi celinah, med državami je različna tudi zakonska ureditev pridobivanja in posredovanja podatkov," so navedli na policiji.