Dimitrij Rupel Svet24.si

Dimitrij Rupel potarnal nad mizerno plačo! Toliko...

katerina tihonova Svet24.si

Bo Putina nasledila hči, ki je v razmerju z ...

piarovci lobisti-2 Necenzurirano

To so zmagovalci Janševega pohoda na medije in ...

hisa frantar ng Reporter.si

Razkošje za elito! To je graščina, ki jo pri ...

doncic Ekipa24.si

Auč, naravnost v ... Curry Dončiću pokazal, ...

lovro Njena.si

Ljubezen po domače: Lovro našel ženine ...

cristiano georgina 22 Ekipa24.si

Uh, kako je seksi! Ronaldova zaročenka po smrti ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Pozor! Slovenske banke in hranilnice zaznale porast poskusov spletnih prevar

Deli na:
Pozor! Slovenske banke in hranilnice zaznale porast poskusov spletnih prevar

Združenje bank Slovenije opozarja, da so banke in hranilnice, ki so njihove članice, v zadnjem času opazile porast poskusov spletnih prevar, predvsem t.i. spletnega ribarjenja. Strankam zato svetujejo dodatno previdnost pri poslovanju v spletnih ali mobilnih bančnih aplikacijah, pri spletnih nakupih in poslovanju s plačilnimi karticami.

Kot so pojasnili na združenju, goljufi prek elektronske pošte ali sporočil sms pošiljajo lažna sporočila, da bi tako od ljudi pridobili občutljive podatke. Pri tem se usmerjajo na tarče z veliko uporabniki, kot so družbena omrežja, priljubljeni spletni portali in trgovine, e-poštne storitve in storitve v oblaku, pa tudi dostavne službe ter banke in hranilnice.

Pri spletnem ribarjenju oziroma "phishingu" gre za omrežni napad, katerega cilj je pridobitev različnih osebnih in občutljivih podatkov. V večini primerov gre za krajo uporabniških imen in gesel ter podatkov o kreditni kartici, ki se običajno začne prek elektronske pošte, zadnje čase pa vse bolj tudi prek sporočil sms ali s pomočjo telefonskih klicev.

Sporočila so običajno poslana s sumljivih elektronskih naslovov, pogosto so zapisana v tujem jeziku ali v nepravilni slovenščini. Vsem je skupno, da prejemnika nagovarjajo h kliku na povezavo v sporočilu, običajno pod krinko nekega nepredvidenega dogodka, ki zahteva hitro ukrepanje.


Tako uporabnike pod pretvezo, da sporočilo pošilja banka ali hranilnica, obvestijo, da je njihov račun ogrožen ali zaklenjen oz. blokiran in da je zato treba klikniti na priloženo povezavo ter tam potrditi ali zavrniti transakcijo. Povezava v resnici vodi na lažno spletno stran, ki zahteva vpis uporabniškega imena, gesla in drugih osebnih podatkov. Sporočilo običajno vsebuje grafične elemente in podobo ciljane storitve, npr. mobilnih ali spletnih bank.

Kot svetujejo na združenju, gre seveda za lažne povezave in lažna sporočila, zato je najbolje takšna sporočila izbrisati in nanje ne odgovarjati. Tistim, ki so lažno povezavo odprli in vanjo že vnesli podatke za vstop v spletno ali mobilno aplikacijo, svetujejo, da geslo takoj preventivno zamenjajo, tistim, ki so vanjo vnesli podatke svoje bančne kartice, pa, da kartico takoj blokirajo, kar storijo s klicem na telefonsko številko kartičnega servisnega centra banke, ki je zapisana na hrbtni strani vsake kartice, ali s klicem na kontaktni center banke.

Tistim, ki so v svoji spletni ali mobilni banki že potrdili kakšen plačilni nalog, ki so ga vnesli goljufi, svetujejo, da o tem takoj obvestijo svojo banko. Uporabniki spletnih ali mobilnih aplikacij morajo biti še posebej pozorni tudi pri potrjevanju zahtev za plačilo in naj potrdijo le zahteve za plačilne naloge, ki so jih v bančno aplikacijo vnesli sami.

Ob tem na združenju še poudarjajo, da banke ali hranilnice od uporabnikov nikoli ne zahtevajo vnosa prijavnih podatkov ali podatkov o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronske pošte ali sporočil sms. Prav to je lahko prvi znak, da gre za prevaro, zato naj uporabniki, če niso prepričani o verodostojnosti prejetega sporočila, tega raje preverijo pri svoji banki.