Večina okuženih z opičjimi kozami sicer ozdravi v nekaj tednih in klinični potek bolezni je običajno blag. Smrtnost pri zahodnoafriškem sevu, ki se pojavlja v tropskih gozdnatih predelih v Centralni in Zahodni Afriki in je bil odkrit v primerih v Evropi, je manjša od odstotka.
Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije izpuščaj, podoben noricam ali sifilisu, pogosto na obrazu in se nato razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.
Po prvem potrjenem primeru okuženega v Sloveniji na dan 24. maja letos, je bilo 9. avgusta že 41 primerov. Dobra tretjina je bila vnesena iz tujine (Španije, Italije, BiH), dobra tretjina se jih je okužila v Sloveniji, za ostale pa kraja okužbe ni bilo mogoče potrditi. Pri vseh primerih je bila opravljena epidemiološka poizvedba. Do 11. avgusta je število primerov naraslo na 43 ter na 47 primerov do 26. septembra.
Skrb zbujajoče je, da je tveganje za težji potek bolezni okužbe z virusom, podobnemu virusu črnih koz, večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah.
Glede na zaskrbljujoč podatek, da se je tretjina okužila v Sloveniji in da za tretjino ni mogoče potrditi kraja okužbe, velja opozorilo, da se virus prenese ob stiku z okuženo živaljo (prek glodavcev ali primatov) ali okuženim človekom ali s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku.
Med trenutno bolj ranljivimi skupinami oziroma. izpostavljenimi osebami za tveganje za okužbo v Evropi so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev.
Med osebami z večjim tveganjem za okužbo z virusom opičjih koz, podobnim virusu črnih koz, so sopotniki, ki so potovali v skupnem prevoznem sredstvu s simptomatsko osebo več kot 8 ur na razdalji 1-2 sedeža.
Osebe z večjim tveganjem za okužbo so spolni partnerji okužene osebe, člani skupnega gospodinjstva oziroma osebe, ki dlje časa bivajo skupaj oziroma so bile z obolelim v dolgotrajnejšem neposrednem osebnem stiku na razdalji manj kot 1-2 metra.
Izpostavljene so še osebe, ki si delijo oblačila, posteljnino in druge potrebščine obolelega, negovalci simptomatske in kužne osebe, zdravstveni delavci brez ustrezne zaščitne opreme, zaposleni v laboratoriju z izpostavljenostjo kužnemu vzorcu. Med osebami z večjim tveganjem za okužbo so tudi sopotniki, ki so potovali v skupnem prevoznem sredstvu s simptomatsko osebo več kot 8 ur na razdalji 1-2 sedeža.