Požar na Krasu podtaknjen? Dezinformacije, trdi Jušić

Policijska uprava Koper je bila danes ob 10.14 obveščana o požaru na Krasu. V prvi vrsti so bile na območje požara napotene policijske patrulje, ki so usmerjene v urejanje prometa in skrb za varnost ljudi in premoženja. V aktivnosti gašenja požara je vključena tudi letalska policijska enota, so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi.

Na kraj dogodka je prišel tudi prvi mož policije Jušić, ki zagotavlja, da so krajani varni. Vsem sicer "toplo priporoča", naj ne hodijo v bližino požarišča, ker imajo reševalne službe obilico dela in ni prav, da jih pri tem oviramo. "Dajmo omogočiti, da so pri svojem delu lahko bolj uspešni in bolj učinkoviti," je dejal v izjavi medijem.

V nadaljevanju pa bodo kriminalisti in policisti opravili tudi ogled kraja in zbirali obvestila glede okoliščin samega požara. Že dopoldne so se namreč pojavile informacije, da je vzrok požara požig. Policija sicer tega za zdaj ne more potrditi, tako je Jušić navedbe zavrnil kot dezinformacije.

Kriminalistična preiskava še poteka, ogled kraja bodo lahko opravili šele, ko bodo za to vzpostavljeni pogoji, in šele takrat bodo lahko povedali, ali je šlo za požig. O tem pa bodo potem obvestili tudi javnost.

Podobna ugibanja o požigu so se sicer pojavila tudi ob požaru pred dvema letoma, a je policija ugotovila, da ni šlo za požig.

Kot so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi, so požari zelo pogosti. Požar pomeni nenadzorovano širjenje ognja v prostoru. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža človeška ter živalska življenja. Požig pa je namerno podtikanje ognja z namenom, da bi ta poškodoval ali uničil stvar.

Policija ima na kraju požara naloge, ki jih narekujejo določila zakona o nalogah in pooblastilih policije in se nanašajo na pomoč pri reševanju življenja ljudi, zavarovanju premoženja in vzpostavitev reda in varnosti v primeru naravnih in drugih nesrečah.

Požare in požige pa preiskuje na podlagi 148. člena zakona o kazenskem postopku zaradi podanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Pri tem gre lahko za različna kazniva dejanja. V primeru požarov v naravi uporabljajo 314. člen kazenskega zakonika, ki govori o povzročitvi splošne nevarnosti s požarom. "Vendar je potrebno za izpolnitev pogojev za obstoj suma storitve kaznivega dejanja dokazati, da je prišlo do ogrožanja varnosti za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti. V vsakem posameznem primeru pa policija obvešča pristojnega državnega tožilca, s katerim se uskladi nadaljnja obravnava kaznivega dejanja, so pojasnili za STA.

Kdor s požarom ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let.

Policija je v preteklih letih obravnavala več sumov storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti s požari. V letu 2018 je bilo 98 primerov, v letu 2019 134 primerov, v letu 2020 163 primerov, v letu 2021 142 primerov, v letu 2022 so našteli 166 primerov, lani pa 130.

Ko storilec požge tujo hišo, stavbo namenjeno za prebivanje, gospodarsko poslopje, poslovno stavbo, stavbo ali drugo nepremičnino, ki je v javni rabi, pa policija dejanje obravnava kot požig na podlagi 222. člena kazenskega zakonika. Za kaznivo dejanje požiga je zagrožena kazen zapora od 1 do 8 let.

Lahko pa obravnavajo dogodek tudi kot poškodovanje tuje stvari na podlagi 220. člena kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do dveh let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. A navedeni člen policija uporabi bolj v primerih požiga kontejnerjev za odpadke, avtomobilov, itd., so še pojasnili na policiji.