Reporter
Potuhnjeno Zalarjevo kadrovanje v Pahorjevi odsotnosti
Predsednik vlade Borut Pahor je nasprotoval imenovanju Boštjana Škrleca za višjega državnega tožilca, zato je pravosodni minister Aleš Zalar izkoristil premierjevo krajšo odsotnost, da je imenovanje svojega državnega sekretarja Škrleca in še dveh kandidatov uvrstil na dnevni red seje kadrovske komisije vlade.
Bobo
Pahor je bil kritičen do kadrovanja v času, ko se njegova vlada poslavlja. Imenovanjem je nasprotoval tudi zaradi pisma Vinka Gorenaka, v katerem je kandidat za notranjega ministra kritiziral Zalarjeve kadrovske poteze in umeščanje sodelavcev na pomembne položaje. Tako je denimo za vodjo specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega kriminala predlagal Harija Furlana in ne Blanke Žgajnar, ki je začasno vodila omenjeno tožilstvo.
Ko je v četrtek 2. februarja Zalar želel sejo vlade razširiti z omenjenim kadrovanjem treh kandidatov za višje državne tožilce, ga je Pahor zavrnil. Le teden dni prej naj bi se Pahor razjezil že nad Škrlecem, ki je želel na kadrovski komisiji vlade prav tako doseči uvrsitev svojega imenovanja na dnevni red.
Malo po zavrnitvi Zalarjeve zahteve je imel Pahor nujen telefonski klic, zaradi katerega je za nekaj časa zapustil sejo vlade. Vodenje je prevzel Mitja Gaspari in Zalar je Pahorjevo odsotnost izkoristil, da je spet predlagal širitev dnevnega reda s tremi točkami, ki jim je premier prej rekel ne. Temu ni nasprotoval nihče od preostalih članov vlade in Škrlec ter kolega so bili imenovani za tožilce. Zalar je imenovanje razkril še isti dan v oddaji Pogledi Slovenije in vidno presenetil Gorenaka. "Zdaj pa ga boste imenovali še za glavnega tožilca," je komentiral Gorenak.
Ključne besede