V Luki Koper so nedavno s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj izvedli študijo o ekonomskih učinkih potniškega terminala koprskega pristanišča na lokalno skupnost in širše slovensko gospodarstvo.
Študija, ki jo je pripravila družba Risposta Turismo, razkriva, da so v letu 2013 udeleženci križarjenj, ki so imele etapo tudi v Kopru, na območju Slovenije pustili 3,7 milijona evrov. K temu je treba prišteti še okoli 300.000 evrov potrošnje članov posadk ter carinske in druge pristojbine. Skupno je tako dejavnost križarjenja Sloveniji neposredno prinesla pet milijonov evrov, k čemur je treba dodati še multiplikativne učinke, je na nedavni predstavitvi poudaril turistični strokovnjak Francesco Di Cesare.
Poleg same potrošnje je zanimiv podatek, da je mnogo turistov postanek v Kopru izkoristilo tudi za oglede drugih destinacij na območju Slovenije. Med temi so prednjačili bližnji Portorož, Ljubljana, Bled in Postojna.
Rezultati so bili delno pričakovani, pri čemer je potrošnja na potnika v višini okoli 78 evrov celo nekoliko nad povprečjem zahodnoevropskih pristanišč, je ocenil vodja koprskega potniškega terminala Bojan Babič. To gre po njegovem pripisati prisotnosti ladjarjev oz. potnikov višjih cenovnih razredov, kakovostno oblikovani ponudbi turističnih produktov, dolgim celodnevnim postankom ter nenazadnje tudi neposredni bližini mestnega jedra.
Ta je po eni strani prednost koprskega potniškega terminala, po drugi pa ga prostorsko omejuje. V fazi izdelave je sicer tudi idejna zasnova celovite rešitve območja terminala, nadaljnji razvoj pa bo šel v smeri vzpostavitve Kopra kot t.i. matičnega pristanišča, je še povedal Babič.
V letošnji sezoni so v Kopru zabeležili prihode 45 ladij z 58.970 potniki, pri čemer opažajo povečevanje prihoda ladjarjev višjega cenovnega razreda ter trend podaljševanja sezone, ki zdaj sega od aprila do novembra. Babič je ob tem opozoril na specifiko letošnje sezone, saj so po odločitvi Benetk, da od prihodnjega leta ne bo več dovoljevala vplutja potniških ladij nad 96.000 tonami teže, prejeli tudi precej stornacij.
Industrija križarjenj je ena najhitreje rastočih, saj je v lanskem letu v svetu zabeležila prek 21 milijonov potnikov, je poudarila vodja sektorja za turizem pri javni agenciji Spirit Karmen Novarlič. Kot je dodala, je za Karibi med najzanimivejšimi regijami prav Sredozemlje.
Predstavnica koprske občine Jana Tolja pa je navedla, da so v desetih letih na koprskem potniškem terminalu zabeležili že 450.000 potnikov, kar je Koper pozicioniralo kot vidno destinacijo med sredozemskimi pristanišči. Iz anket, ki so jih opravili med udeleženci križarjenj, izhaja, da ti kot pozitivno izpostavljajo varnost, čistost ter prijaznost in večjezičnost prebivalstva.