Po predlogu novega družinskega zakonika, ki danes stopa v javno razpravo, "želimo izenačiti skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi", je ob predstavitvi predloga družinskega zakonika dejal minister za delo Ivan Svetlik. Z zakonikom bo možna tudi posvojitev otroka s strani dveh istospolno usmerjenih partnerjev.
Glede zakonske zveze, ki je predlagana kot življenjska skupnost dveh oseb, istega ali različnega spola, predlog zakonika ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Svetlik.
Ker z družinskim zakonikom v središče postavljajo otroka in njegove pravice, bo imela država po njegovih besedah v prihodnje večjo možnost posega v družinske odnose. Novi predlog družinskega zakonika tako med drugim prepoveduje telesno kaznovanje otrok, uvaja pa tudi institut zagovornika. Pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka se s centrov za socialno delo prenašajo na sodišče.
Svetlik je še dodal, da bo kredibilnost teh odločitev zato višja, odločanje o pravicah otrok pa se "ne bo toliko problematiziralo kot doslej". Centri za socialno delo bodo lahko v večji meri opravljali naloge, za katere so primarno usposobljeni, okrepila se bo zlasti njihova svetovalna vloga.
Po besedah ministra za pravosodje Aleša Zalarja gre za skupni projekt dveh ministrstev ne samo pri pripravi samega družinskega zakonika, ampak tudi zato, ker mora to veliko reformo na področju družinskega prava podpirati ustrezna sprememba postopkovnih pravil. "Zato bomo istočasno v zakonodajni postopek vložili tudi novelo zakona o pravdnem postopku in novelo zakona o nepravdnem postopku," je napovedal Zalar.
Poudaril je, da bodo po prenosu pristojnosti na sodišča uporabljali pravila nepravdnega postopka, ki je bolj prijazen do strank in zaščitniški do koristi otrok. Kot pomembno novost pa je Zalar navedel, da pritožba ne bo zadržala izvršitve sklepa sodišča, če je to potrebno za varstvo koristi otroka.
Odslej bodo v pristojnosti sodišč zlasti ukrepi, ki so naravnani na varovanje koristi otrok. Gre za začasne in trajnejše ukrepe. Med začasne ukrepe, ki jih bo po družinskem zakoniku v obliki začasnih odredb izreklo sodišče, sodijo po ministrovih besedah odredbe o omejitvi stikov, o načinu izvrševanja stikov, o vzgoji in varstvu otroka, o preživljanju itd.
Med trajnimi ukrepi je Zalar izpostavil omejitve starševske skrbi, odločitve o zdravniškem pregledu ali zdravljenju in podobno. Za sodišča bo po ministrovih besedah posebej velika novost pristojnost, da odločajo o posvojitvah otrok.
Vse te pristojnosti bodo izvajala okrožna sodišča, ki so zaradi postopnega prevzemanja pristojnosti v družinskih zadevah že oblikovala specializirane družinske oddelke. Ta trend po Zalarjevih besedah dodatno podpira sprememba zakona o sodiščih, ki je že v parlamentarnem postopku in ki bo vsem okrožnim sodiščem omogočala, da specializirajo sodnike in v ta namen oblikujejo poseben oddelek.
Glavni cilj takega načina dela je specializacija sodnikov in hitrost odločanja v družinskih zadevah, ki je še posebej pomembna, zato zakon določa izjemno kratke roke za odločitev o varstvu otrokovih koristi, je pojasnil minister za pravosodje. Za sodišča to pomeni še eno novost, saj bo pred odločanjem potreben predhodni posvet s starši v okviru pristojnega centra za socialno delo, država pa bo vsem, ki bodo to želeli, na sodiščih ponudila reševanje odprtih vprašanj v postopku mediacije.
Glede izenačitve položaja istospolnih skupnosti z drugimi življenjskimi skupnostmi je Zalar pojasnil, da se odločajo za novo ureditev predvsem zato, ker jo je nakazala sedanja sodna praksa. Ob tem je omenil prakso ustavnega sodišča, "ki je izrecno izpostavilo, da je spolna usmerjenost prepovedano merilo razlikovanja po naši ustavi in zato ni primerna podlaga za vzpostavljanje kakršnihkoli dvojnih režimov".
Svetlik je pojasnil, da na ministrstvu pričakuje živahno razpravo o družinskem zakoniku, vendar ne glede na stališča in razpravo "ne moremo ignorirati sodb ustavnega sodišča in sodne prakse, ki je podlaga taki odločitvi". Ko bo treba globlje poseči v razpravo, pa imajo po Svetlikovih besedah tudi nekaj drugih strokovnih in moralnih razlogov, da "dajemo vsem državljanom enake pravice in enak položaj ne glede na njihovo spolno usmerjenost".
V.d. direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo Ana Vodičar je glede prepovedi telesnega kaznovanja otrok dejala, da je do tovrstnih določil prišlo tudi po priporočilih s strani Sveta Evrope. "Skozi zakonodajo želimo sporočiti, da je kakršno koli telesno kaznovanje otrok nedopustno," je poudarila in dodala, da je prepoved kaznovanja zapisana v načelnih določbah zakonika.
Glede finančnih posledic zakonika je pojasnila, da bodo v prihodnjem letu zanj potrebovali okoli milijon evrov, po uveljavitvi pa okoli štiri milijone letno.
Po novem družinskem zakoniku bodo istospolni partnerji lahko otroka posvojili ali sprejeli tudi v rejništvo. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak, z družinskim zakonikom le izenačujejo možnost, da se istospolna partnerja vključita v postopek posvojitve in rejništva, dejanska dodelitev otroka pa ostaja stvar strokovne presoje.
Družinski zakonik je od danes v javni razpravi, ki bo trajala mesec in pol. "Upamo pa, da bo prispeval k temu, da bo javnost, ki je bila morda manj osveščena o teh vprašanjih, nekoliko spremenila svoja stališča. Pri tem mislimo dosledno vztrajati," je ob začetku javne razprave dejal Svetlik.