Postopek imenovanja novih nadškofov poteka v papeški tajnosti

Kongregacija za škofe, vatikansko "ministrstvo", ki je pristojno za postopek izbire (nad)škofov, podrobnosti o procesu namreč ne posreduje nikomur. Imena bodočih slovenskih nadškofov, o katerih potekajo pogovori v rimski kuriji, niso poznana nikomur, ne ve se, v kateri fazi je postopek, niti, kdaj bo škofovska ekipa Cerkve na Slovenskem znova popolna.

Tudi slovenski kardinal Franc Rode postopka o imenovanju ljubljanskega in mariborskega nadškofa, ki bosta položaj prevzela po lanskem odstopu Marjana Turnška in Antona Stresa, za STA ni želel komentirati. Kot je pojasnil njegov tajnik Matej Pavlič, kardinal informacij o tem postopku nima, saj sam pri njem ne sodeluje. Napovedi, da bosta nova nadškofa imenovana še pred veliko nočjo, pa so po besedah Rodetovega tajnika le upanja in pobožne želje.

Profesor na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, jezuit Peter Lah, poudarja, da je izbor novih škofov za Sveti sedež zahtevna naloga, ki jo je treba razrešiti preudarno, zlasti v primerih, kot je slovenski, ki je zaznamovan s težko dediščino finančnega zloma mariborske nadškofije.

"Najtežje bo verjetno dobiti primerne kandidate, potem ko se je izkazalo, da sta dva nesporno odlična človeka in škofa zadeve peljala tako, da se je Sveti sedež odločil intervenirati," je za STA dejal Lah in dodal, da vrhunski kandidati ne rastejo pod vsako smreko. "Poleg tega je težko pričakovati, da bo iz kroga njunih sodelavcev, ki bi bili po zdravi logiki najboljši kandidati za naslednika, izšel nekdo, ki bo zadeve peljal bistveno drugače," je dodal.

Podobno je ob Stresovem in Turnškovem odstopu izjavil kardinal Rode, ki je dejal, da bosta nova nadškofa presenečenje. "Ne bosta prišla iz krogov, ki se jih predvideva," je za Radio Slovenija tedaj poudaril kardinal, nekdanji prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja.

Po besedah profesorja Laha dejstvo, da sta oba nadškofa odstopila sočasno in v povezavi z istim problemom, ne pomeni, da bosta naslednika imenovana istočasno. Gre namreč za dve samostojni škofiji, zato procesa tečeta neodvisno.

Drugi odlični poznavalci vatikanske politike v Rimu ocenjujejo, da je glede novih nadškofov v Sloveniji preveč ugibanj in "bolj ali manj zgrešenih razglabljanj". Seveda se lahko zgodi, da se bo med mnogimi ugibanji eno izkazalo za pravilno, ali pa bo kot pri volitvah papeža Frančiška, ko so vsi slavni 'vatikanisti' pihnili mimo, opozarjajo v Rimu.

"V ugibanju in čakanju na Godota je dovolj prostora za vse, tako za možne kot za nemožne kandidate," meni eden od virov STA v Rimu, dober poznavalec vatikanskih hodnikov, ki se čudi, da novinarji še niso "potegnili na dan drugih možnih imen in priimkov" in da se med morebitnimi kandidati za novega ljubljanskega nadškofa omenjajo imena, kot je denimo Anton Jamnik.

Začetna faza postopka za imenovanje novih (nad)škofov je v pristojnosti apostolskega nuncija v posamezni državi, so za STA pojasnili v Vatikanu. Nadškof monsinjor Juliusz Janusz je tako moral po naročilu kongregacije za škofe proučiti seznam kandidatov, ki so mu ga dostavili škofje mariborske oziroma ljubljanske nadškofije, in ga po potrebi prilagoditi ali dopolniti, iz njega izbrati vsaj tri kandidate in o njih sprožiti tako imenovani poizvedbeni postopek.

To pomeni, da je moral pridobiti več deset verodostojnih mnenj o kandidatih, ki ga lahko podajo duhovniki ali redovniki, pa tudi laiki in tisti, ki so po nuncijevi presoji kredibilni viri. Pridobljena mnenja in svoja opažanja, ki so zaupne narave, nato romajo v Vatikan na kongregacijo za škofe, ki podrobno proučuje potrebe izpraznjene (nad)škofije in ustreznost predlaganih kandidatov za nadškofa.

Za mizo kongregacije za škofe, za katero sedi tudi nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji kardinal Santos Abril y Castello, sledi izmenjava mnenj o kandidatih in končno izbor najustreznejšega. Tega nato kongregacija, ki jo vodi kanadski kardinal Marc Ouelett, predlaga papežu, ki lahko predlog kongregacije sprejme nemudoma ali pa se pred tem še posvetuje.

Papež Frančišek poudarja, da ne potrebujemo menedžerja ali upravitelja podjetja, pač pa takega škofa, ki bo "nad nami bdel od zgoraj", ki "nas bo gledal s prostranostjo Božjega srca". Konec februarja, ko je sprejel člane kongregacije za škofe, je papež še poudaril, da za škofa niso dovolj samo intelektualne, kulturne in pastoralne odlike, kot so človeška integriteta, krščanska solidarnost, vedenje in kulturna pripravljenost, zvestoba resnici, sposobnost vodenja, transparentnost in nenavezanost na upravljanje z dobrinami, pač pa morajo te značilnosti biti odraz osrednjega pričevanja o Vstalem.

Cerkev po papeževih besedah potrebuje ponižne in zaupne sejalce resnice. Kot je še dejal, je škof človek molitve, v kateri se tudi kaže njegov pogum. "Človek, ki nima poguma za razpravljanje z Bogom v korist svojega ljudstva, ne more biti škof," je članom kongregacije za škofe še dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve, ki je Turnška in Stresa lani pozval k odstopu.