Poslanci se sprašujejo, ali smo sanacijo bank preplačali

Le s sprejemom takšnega priporočila bo mogoče odpraviti morebitne dvome in sume v leta 2013 izvedene skrbne preglede v bankah, je dejal Uroš Prikl (DeSUS). Do tedaj pa se mu zdi primerno, da bi odločitve v zvezi z morebitno prodajo oz. delno spremembo lastništev dokapitaliziranih bank zadržali.

Strinjal se je Luka Mesec (ZL). Medtem ko je NKBM v letu in pol prejela eno milijardo evrov državnih pomoči, pa se trenutno prodaja za 200 milijonov evrov, je dejal. Po njegovem mnenju bi morali najprej razjasniti njeno kapitalsko stanje, nato pa presoditi, ali je prodaja po tako smešno nizki ceni smotrna.

"V nasprotju s projekti, kot je bil Teš 6, v primeru bančnega sektorja še ni prepozno za preklic določenih ukrepov in za povrnitev premoženja državljanov," je dejal Mesec. Naj se manjšinskim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznosti vrne tisto, kar je njihovega v bankah, je pozval tudi Franc Križanič (SD).

Z ustavitvijo privatizacije se ne strinjajo v vseh poslanskih skupinah. S postopki privatizacije bank je treba nadaljevati, da v prihodnje ne bi ponovno potrebovali dokapitalizirati bank s strani davkoplačevalcev, je zahteval Dušan Verbič (SMC). "Nimamo namena ustaviti privatizacije, nasprotno - želimo ji dati večji pospešek," pa je pojasnil Jožef Horvat (NSi).

Previdnost pri postopkih privatizacije bank svetujejo tudi v ZaAB. "Denar, ki smo ga dali v slovenske banke, je še vedno tam. Pred morebitno prodajo je prav, da se preveri, ali je NKBM prekapitalizirana in se denar vrne v proračun," je dejala Alenka Bratušek (ZaAB).

Nekdanja premierka je spomnila, zakaj je sploh nastala bančna luknja. Nekoč uspešna podjetja so zaradi pohlepa po prehitri rasti in želji menedžerjev po odkupu končala uspešne poti, davkoplačevalcem pa pustila ogromne dolgove. Te grehe posameznikov pa smo morali sanirati z davkoplačevalskim denarjem, je spomnila Bratuškova.

Ker je šlo za državno pomoč, smo morali upoštevati pogoje Evropske komisije in izbrisati lastnike bank ter podrejenih obveznosti. To je bil po njenem mnenju pravičen ukrep, saj bi bila sanacija bank brez tega še dražja.

Sanacija bank je davkoplačevalce stala ogromno, namreč pet milijard evrov, zato poslanci na današnji izredni seji zahtevajo natančne odgovore o izvedenih postopkih, saj bo le tako mogoče ovreči dvome o morebitnih nepravilnostih. Medtem pa zaupanje v Banko Slovenije ostaja. Kot je dejal Verbič (SMC), ne pristajajo na to, da bi se rušila neodvisnost centralne banke, vendar pa ta deluje na podlagi zakonov o bančništvu in Banke Slovenije in je kot takšna odgovorna DZ.

V zadnjih tednih je bilo v DZ že več razprav o sanaciji bančnega sistema in guverner Boštjan Jazbec vse očitke o domnevnih nepravilnostih pri ukrepih za sanacijo bank odločno zavrnil, tudi pred ministri na seji vlade. "Vsekakor pa dvomi še obstajajo," je danes dejal Andrej Šircelj (SDS). Ali ne gre morda za preveliko dokapitalizacijo, je vprašal in guvernerja pozval, naj predloži vse podatke, da bo DZ lahko ocenil, ali je bil scenarij, po katerem so državljani dokapitalizirali banke, realen.