Revija Reporter
Slovenija

Poslanci bodo razpravljali o ustavni obtožbi zoper Cerarja

STA

9. jan. 2018 5:55

Deli na:

Državni zbor bo na današnji izredni seji odločal, ali bo predsednika vlade Mira Cerarja obtožil pred ustavnim sodiščem.

Predlog ustavne obtožbe, ki so ga zaradi očitkov o zlorabi položaja vložili poslanci SDS, najverjetneje ne bo prišel pred ustavno sodišče, saj bi zanj morala glasovati večina vseh poslancev.

Poslanci SDS Cerarju v predlogu ustavne obtožbe očitajo zlorabo položaja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. S tem ko se je Cerar zavzel, da se zadrži Šamijeva deportacija, je namreč po njihovem mnenju odpravil oziroma zadržal zakonito odločbo ministrstva za notranje zadeve.

Ker predsednik vlade takšnih pooblastil nima, je po mnenju poslancev SDS zlorabil uradni položaj, prestopil meje zakonito določenih pooblastil ter Šamiju pridobil nepremoženjsko korist.

V SDS so še prepričani, da ima Cerarjevo ravnanje v tem primeru tudi vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja, zato tudi niso izključili možnosti vložitve kazenske ovadbe.

Cerar je očitke že zavrnil ter predlog ocenil kot nov politikantski manever SDS in predsednika te stranke Janeza Janše, s katerim da želita dodatno ovirati delo vlade. Zatrdil je, da tako v primeru Šamija kot v nobenem drugem primeru ni kršil ustave ali zakona. Odgovor na predlog ustavne obtožbe bo sicer podal na današnji seji.

Da bi predlog ustavne obtožbe tudi prišel pred ustavno sodišče, ni prav verjetno, saj bi ga moralo v DZ podpreti vsaj 46 poslancev. Za zdaj pa še nobena od poslanskih skupin ni napovedala podpore predlogu SDS. Da predloga ne bodo podprli, so napovedali v vseh koalicijskih poslanskih skupinah ter Levici.

Ustavna obtožba je institut, s katerim lahko DZ predsednika republike, predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Če je predlog v DZ izglasovan, ustavno sodišče ugotavlja odgovornost funkcionarja. Če ugotovi, da obtožba ni utemeljena, ga oprosti, če pa ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, pa lahko z dvotretjinsko večino odloči, da mu preneha funkcija.