Poslanci bi večinoma podprli delno omejitev nošenja burk ali nikaba

V poslanski skupini Desus so takrat za Reporter povedali, da nošenje vseh vrst obraznih pokrival, ne zgolj teh na verski osnovi, ne vidijo kot vprašanje, ki bi bilo v Sloveniji problematično. Postavlja pa se jim vprašanje glede identifikacije oseb, zagotavljanja enakosti spolov in spoštovanja minimalnih zahtev za življenje v skupnosti. »Zato bi tovrstno zakonodajo verjetno podprli,« so povedali v poslanski skupini Desus.

SMC na vprašanje ni konkretno odgovorila. Dejali so, da se zavzemajo za spoštljiv, dostojanstven in odprt dialog o vseh družbenih dogajanjih. »Sedanjo migrantsko krizo razumemo in obravnavamo kot veliko humanitarno preizkušnjo tako za našo državo, sosednje države, kot celotno Evropo. Zavzemamo se za skupne odzive in iskanje rešitev na osnovi spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin,« so takrat dejali v SMC. V koalicijski partnerici SD so dejali: »Vprašanja podpore ukrepom proti tako imenovani islamizaciji so vzeta iz konteksta posameznih družbenih momentov v posameznih državah članicah. (…) Evropsko sodišče za človekove pravice je resda potrdilo francosko prepoved zakrivanja obrazov, ob tem pa poudarilo, da prepoved nima verske konotacije. Menimo, da si je treba pred razpravo o teh vsebinah postaviti jasna vprašanja, podkrepljena z argumenti, ne pa predhodno ustvarjati vtis, da bomo zaradi begunskega vala priča islamizaciji.«

V SDS se o prepovedi nošenja burk in financiranja muslimanov iz tujine oktobra niso želeli izreči. »Smo se o tej temi pogovarjali, vendar je za zdaj ne bomo komentirali,« so takrat sporočili iz največje opozicijske stranke. Iz Združene levice odgovorov nismo prejeli, predsednik Mlade Slovenije (NSi) Federico Potočnik pa je dejal, da se mu zdi sprejemljiv in primeren francoski model rešitve vprašanja z burkami: »Kot napredna družba smo dolžni zagotoviti in varovati svobodno okolje, kjer se ženske oblačijo tako, kot same želijo in ne kot jim velevajo drugi. Pri tem pa je treba upoštevati, da živimo v Sloveniji in vsakodnevno življenje v naši kulturi ne prenese popolnega zakrivanja obraza.«

Glede na takratne odgovore poslanskih skupin predlog po splošni prepovedi nošenja burk in nikaba v parlamentu ne bi dobil dovolj podpore. Bi pa po vsej verjetnosti v državnem zboru dobil dovolj podpore zakon, ki bi delno omejil popolno zakritost obraza, kot imajo to denimo urejeno v Italiji, Španiji, Švici ali Nemčiji. Gre za prepoved nošenja tam, kjer bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti premoženja (banke, pošte), varnosti v prometu (vožnja z avtomobilom), izpostavljenih javnih prostorih (sodišča, upravne enote) ali v državnih organih in službah (prepoved nošenja za javne uslužbence).

Slovenska varuhinja človekovih pravic je v začetku oktobra povedala: »Načelno je mogoče reči, da je nošenje burke izraz (verskega) prepričanja, ki je ustavno varovano, najmanj s splošno svobodo ravnanja, (…) zato bi splošna prepoved nošenja burke na javnem kraju lahko pomenila omejitev te človekove pravice.« Človekove pravice je namreč mogoče omejevati le z zakonom v primeru, da se z omejitvijo varuje druge ustavne in človekove pravice oziroma vrednote (na primer zavarovanje ljudi in premoženja, varovanje javnega reda in drugo), pravi varuhinja, ki dodaja, da sta način oblačenja in njegova vizualna podoba odvisni od odločitve (izbire) posameznika, če se s tem ne posega v pravice drugih ali ne ogroža sebe ali drugih. »Konkretno: če oblačilo ovira varno aktivno udeležbo v prometu (na primer pri vozniku avtomobila), varstvo pri delu (v posameznih poklicih), ogroža varnost premoženja (v bankah) ali prekomerno posega v načelo ločitve države in verskih skupnosti (v državnih organih in službah), je omejitev glede načina oblačenja lahko umestna. Vsaka tovrstna omejitev pa mora biti seveda vnaprej predpisana,« so še v začetku oktobra v uradu varuhinje človekovih pravic.