Predlog proračuna je predlagan za sprejem po skrajšanem postopku, Bržan pa ga je na včerajšnji novinarski konferenci ocenil kot realnega.
Vodja urada za finance in računovodstvo Vilma Milunovič je pojasnila, da proračun obsega nekaj manj kot 70 milijonov evrov, od tega bo 41,8 milijona evrov namenjenih za tekočo porabo, skoraj 26 milijonov evrov za investicijske odhodke, okoli 2,3 milijona evrov pa bo šlo za odplačilo glavnic kreditov.
Za financiranje proračuna bodo imeli 59,5 milijona tekočih prihodkov, poleg tega bodo iz računov preteklih let počrpali še 5,8 milijona evrov, dodatno pa predvidevajo še zadolževanje v višini nekaj več kot 4,5 milijona evrov. Od tega bodo za štiri milijone najeli posojila na kreditnem trgu, preostanek pa bo predstavljal brezobrestni kredit pri državnem proračunu, je navedla Milunovičeva.
Manevrski prostor so občini zmanjšale predvsem lani začete in v marsikaterem primeru tudi že končane investicije, plačilo katerih se je preneslo v letošnje leto. Gre za skupno okoli 20 milijonov evrov obveznosti, je pojasnil Bržan. Tako se je denimo v letošnje leto preneslo 800.000 evrov za plačilo kompleksa olimpijskega bazena, še dodatnega pol milijona evrov pa predstavljata investiciji v bližnji park in rekreacijske površine ob Semedelski promenadi.
Kot je dodala Milunovičeva, k skupnemu znesku 20 milijonov prispevajo še garažna hiša na Muzejskem trgu, začetek gradnje katere je bil predviden že v lanskem letu, pa so zdaj v postopku pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja, dvigalo na Markovcu ter različne investicije v cestno infrastrukturo, šolo v Šmarjah itd.
Kljub temu so uspeli v proračun umestiti več novih projektov, pri katerih je poudarek na trajnostnem razvoju, kot je sprejem strategije Koper 2035, trajni mobilnosti in varovanju okolja. Med konkretnimi projekti je Milunovičeva izpostavila več kot 17 milijonov evrov vreden projekt kanalizacije Čisto za Koper in Ankaran, s katerim bodo uredili omrežje na aglomeraciji z več kot 2000 prebivalci in ki se bo izvajal v naslednjih treh letih. Tu sta še ureditev glavne avtobusne postaje in projekt slemenske ceste v Hrvatinih, ki se bo izvajal v tem letu.
Na področju kulture bo občina med drugim ponovno uvedla Kocjančičevo nagrado in v tem letu uredila Kocjančičevo hišo v Kubedu, na področju mladih bo zaživel center za dnevno varstvo za otroke iz ogroženih družin.
Bržan je med temeljnimi usmeritvami predloga izpostavil participativnost, razvoj podeželja brez zapostavljanja mesta (med drugim naj bi uredili obmorski pas med Semedelsko promenado in Žusterno) in tudi začetek postopka sprejema občinskega prostorskega načrta, ki bo predvidoma zaključen v dveh letih in pol.
Sama občina je trenutno zadolžena v višini 30,8 milijona evrov, dolg pa redno servisira in odplačuje, je navedla Milunovičeva. Poleg tega so javni zavodi in podjetja v občinski lasti skupno zadolženi še za okoli 12 milijonov evrov. Bržan je priznal, da bi si glede zadolženosti želel več manevrskega prostora, a obenem dodal, da to "še ne pomeni, da možnosti zadolževanja ne bomo izkoristili".
Občina ima sicer odprtih več kot tisoč različnih zahtevkov, finančno najzahtevnejša pa sta tožba družbe Finali Trading in spor okoli lastništva Hotela Koper. Po zagotovilih župana vse spore rešujejo po mirni poti, v marsikaterem postopku pa so tudi že začeli z mediacijo.
Župan je odgovarjal še na druga aktualna vprašanja. Tako se Bržan ne bo pridružil občinski delegaciji, ki bo letos že tadicionalno odšla v Miami in na Kitajsko, saj meni, da za to ni potrebe. V občinskem proračunu je po besedah Milunovičeve sicer za udeležbo na obeh dogodkih predvidenih dobrih 49.000 evrov.
Glede prihodnosti stavbe Osnovne šole Škofije, ki je dvignila veliko prahu v času njegovega predhodnika Borisa Popoviča, je župan poudaril, da bi bilo prav znova vzpostaviti komunikacijo z vsemi deležniki in začeti debato o energetski sanaciji oz. novogradnji, da bi našli pravo rešitev "neobremenjeni z raznimi političnimi ali drugačnimi pritiski".
Seznam občinskih nepremičnin, predvidenih za prodajo na javnih dražbah, se je malenkost skrčil, pri čemer je Bržanova želja, da se občinskega premoženja ne bi razprodajalo. Po drugi strani pa je treba razmisliti o objektih, ki za samo občino oz. širšo skupnost nimajo uporabne vrednosti oz. njihovo vzdrževanje predstavlja višji strošek, kot je od njih koristi. Tako so z omenjenega seznama umaknili stavbo, v kateri gostuje italijanska ambasada, nanj pa uvrstili stolp v Glemu, za katerega morajo še najti namembnost.