Revija Reporter
Slovenija

Ponovitev zmagovitega leta 2004? Zver je prepričan, da se starim »novoobraznim« programerjem čas izteka

Ivan Puc

28. nov. 2017 6:45 Osveženo: 6:47 / 28. 11. 2017

Deli na:

Podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver je prepričan, da se starim »novoobraznim« programerjem čas izteka: volilnega vedenja ni mogoče več »sprogramirati« po starem.

Ne glede na sistemske razloge (proporcionalni volilni sistem in nizek volilni prag, kar onemogoča jasno oblikovanje jasnih volilnih izbir) in nizko politično kulturo, ko volivci brez trdnih vrednot in pričakovanj kot za šalo menjajo stranke.

Razlog za preobrat vidi v padcu vpliva dominantnih medijev in naraščanju vpliva družbenih medijev. (Mimogrede, ti so tudi razlog nekajkrat cenejše predsedniške kampanje.) Njegovo tezo, da bodo uspešnejši tisti, ki bodo bolje uporabljali tehnologijo IKT, bo veljalo preizkusiti po volitvah.

Zver, za Janšo vodilni ideolog SDS, v Večeru opozarja na dejstvo, da obstajajo zgodovinska obdobja, ko so množice »jezne«, če prepoznavajo izkoriščanje in ponavljajoče se vzorce političnega »nategovanja«. Tudi »mehke« revolucije so prinesle pomembne spremembe. »Tako je bilo nazadnje v ZDA ob zmagi Trumpa in, ne nazadnje, tako je bilo tudi na Slovenskem leta 2004. Zakaj ne 2018?« se sprašuje Zver.

Matevž Tomšič: »Stranke slovenske pomladi« ne zmorejo nagovoriti večinskega dela volivcev, ki abstinira ali pa se vedno znova ujame v zanko »novih obrazov«.

Predsedniške volitve so po mnenju Matevža Tomšiča pokazale, da desni pol politike, ki je nekoč slišal na ime »stranke slovenske pomladi«, ne zmore nagovoriti večinskega dela volivcev, ki abstinira ali pa se vedno znova ujame v zanko »novih obrazov«. Kako se potemtakem leta 2018 vrniti štirinajst let nazaj?

Tomšič poleg idejne in kadrovske osvežitve ter poenotenja pomladne opcije kot ključno omenja pridobitev podpore sredinskih, bolj liberalno usmerjenih volivcev, ki jih je največji stranki tega tabora leta 2004 že uspelo dobiti na svojo stran.

Ne manjka tistih, ki menijo, da večji vpliv družbenih medijev ne prinaša dodane vrednosti. Nasprotno. Economist se sprašuje, ali družbena omrežja ogrožajo demokracijo. Volitve postajajo sicer cenejše, a še bolj trivialne in izpraznjene; ne bodo izpolnila pričakovanj (tudi SDS in NSI), da bi se na volitvah končno soočile programske vsebine strank. So preveč dolgočasne in »resne«.

Na svojevrsten paradoks socialnih omrežij je opozoril nekdanji predsednik SD Igor Lukšič: »Eni si mislijo, da prihaja doba spleta, hkrati pa so užaljeni, ker se prav predsednik tam preveč pojavlja.«