Revija Reporter
Slovenija

Pomembno! Roki v sodnih, prekrškovnih in upravnih zadevah ne tečejo

STA

29. mar. 2020 8:43 Osveženo: 8:52 / 29. 3. 2020

Deli na:

Procesni in zastaralni roki v tem času ne tečejo, razen v nujnih zadevah.

Primož Lavre

Začenja veljati zakon, ki za čas epidemije novega koronavirusa prekinja tek rokov v sodnih, prekrškovnih in upravnih postopkih, razen v nujnih zadevah. Vlada je zakon predlagala, DZ pa v četrtek potrdil, da stranke in organi, ki vodijo postopke, zaradi omejenega gibanja in poslovanja ne bi zamudili rokov.

Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da se med nujne zadeve na sodiščih med drugim šteje preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi in nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah.

Procesni in zastaralni roki v tem času ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Če je bilo sodno pisanje v zadevi, ki ni nujna, stranki vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Tudi 60-dnevni rok za vložitev ustavne pritožbene teče.

Po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika roki v upravnih zadevah za stranke ne bodo tekli, tudi upravni organi pri odločanju ne bodo zavezani rokom. Ti bodo začeli znova teči, ko bodo prenehali razlogi za posebne ukrepe, kar mora s posebnim sklepom ugotoviti vlada.

V nujnih upravnih zadevah pa roki tečejo. Če so bile odločbe, sklepi in drugi dokumenti vročeni pred nastopom posebnih ukrepov, bodo zavezanci dobili posebno obvestilo, da roki niso prekinjeni. Kjer roki ne tečejo, obvestila ne bo, pojasnjujejo na ministrstvu.

V času posebnih razmer upravni organi razen v nujnih primerih dokumentov ne bodo osebno vročali, pač pa bodo vročitve opravili po prenehanju ukrepov. Če je bila pošiljka poslana še pred uvedbo epidemije, pa ni bila prevzeta, se bo štelo, da roki začnejo teči po prenehanju posebnih ukrepov, še pojasnjujejo. Upravni organi sicer kljub epidemiji poslujejo, a v omejenem obsegu.

Zakon za potrebe možnega ukrepanja zaradi koronavirusa posega tudi v delo zaporov. Med drugim določa, da se že začete postopke v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanja zaporne kazni prekine, novih postopkov pa se ne začne.

Direktor zapora bo lahko, če bo to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije, zaporniku za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni, če za to ne bo varnostnih zadržkov. Prav tako bo lahko zapornika predčasno odpustil iz zapora, če bo ta največ šest mesecev pred iztekom kazni in če bo izpolnjeval pogoje, ki veljajo za pogojni izpust.