Lani, ko so bili na oblasti še oni drugi, ne-naši, da bo bolj jasno, je bila zima v polnem pogonu! Sneg, zmrzal, nizke temperature, megla do tal in še čez. Pa poglejte zdaj – v glavnem vse zeleno, dežja, kot da je april in če ne bi bilo recesije, bi se imeli prav spomladansko.
Pa so se ne-naši kar naprej razglašali za spomladanske stranke, celo Desus je sodil v to nenačelno koalicijo, dokler Resniku in Žnideršiču ni postalo jasno, da ena lastovka še ne prinese pomladi in da morajo biti vsaj tri, oni, upokojenci v rezervi, pa se bodo lahko naslednji mandat greli v njihovih nedrjih. Za 3500 evrov povprečne neto poslanske plače, kar je dobro znamenje, da se ostalim upokojencem, ki niso na oblasti, pokojnine ne bodo znižale. No, zvišale tudi ne, kar pa je že velik dosežek naše koalicije. In prav zato, ker je v naši koaliciji toliko topline, humanosti, razumevanja, celo ljubezni, je to vsekakor vplivalo tudi na relativno visoke temperature ta čas.
V našem, nekoč največjem slovenskem dnevniku, so zaposlenim za Božička podarili enotirno upravo in so se takoj našli nasprotniki, namesto, da bi bili srečni, ker hiša ni iztirila. Ker je po dveh tirih za to dvakrat večja možnost kot po enem samem. V resnici se ta pivovarska hiša približuje načrtom v našem železniškem prometu, saj je tudi njen sedanji začasni direktor bivši šef slovenskih železnic in on že ve, po kakšnem tiru bo vozila hiša, ker mu je to povedala prva manekenka slovenskih medijskih tajkunstev Andrijana Starina Kosem, ki bo vzela vajeti – pardon tir pri Delu v svoje roke. Politika tega časopisa je, da v njem ne najdete nič tistega, kar se res zgodi (razen izjem), ampak samo tisto, kar se ni, se pa odlično bere. Ampak, njeni novinarski kadri niso protestirali proti vsebini, ampak proti obliki – so odločno proti enemu tiru in bodo o tem s posebno peticijo obvestili tudi predsednika vlade Boruta Pahorja, solidarnost jim bo izrekla politična stranka DNS, kakšno bo zagotovo rekla Brankica Petrović z mirovnimi silami svojega inštituta in še kakšni trije medijski eksperti se bodo oglasili. In to potem, ko je ta hiša toliko naredila za našo stvar! A se je res že vsem čisto zmešalo? Najprej Rupel, potem pa tole. Kaj, ko bi mislili malo širše? Moram pa ostro protestirati proti drugemu enotirnemu časopisu iz štajerske prestolnice, ki je objavil pogovor z nekim finskim družboslovcem. Ta je finsko oddajo o patrijah in Janezu Janši označil za škandalozno in za konstrukt. Kaj ni ta časopis zdaj v večinski lasti onega drugega enotirnega! In če je tako, zakaj ta enotirni časopis objavlja iztirjena pričevanja, ki jih ne glede na število tirov ne bi smeli objavljati! A zdaj bomo pa to zgodbo spreobračali, ali kaj, namesto, da bi se držali pravila – kar smo pisali, smo pisali in od tega ne odstopamo. Poleg tega pa, dragi moji, kot je rekel kadrovik Milan M. Cvikl, nas zdaj ta zgodba ne zanima več, ker so volitve mimo.
Čestitam pa vodstvu Darsa, ki se je odločilo, da si bo znižalo plače. Tako predsednik uprave ne bo več dobil 13 tisoč evrov plače, ampak kar deset odstotkov manj, saj bi bilo vse, kar bi bilo manj, nesmiselno, so odločni na Darsu. To je pretanjen občutek za čas, ki ga živimo in ki bo še hujši; to je solidarnost z delavskim razredom, ki ga bodo odpuščali, ker ne bo več dela, ki mu bodo zniževali plače, ker bo delal manj ur, kot je predpisano itn. Menda je vodstvo Darsa ta ukrep sprejelo potem, ko si je prebralo delo Fridericha Englesa Položaj delavskega razreda v Angliji in se je zgrozilo, da se lahko dandanes kaj takšnega dogaja.Si je pa predsednik vlade Borut Pahor za prvega moža Nove ljubljanske banke izbral Draška Veselinovića in o tem ni obvestil Gregorja Golobiča in Katarine Kresal, Erjavec pa tako in tako ne šteje, ker je pridruženi član. In so ostali udje koalicije spet protestirali, da tako pa ne gre, da bi lahko o tem kadrovskem metu vsaj obveščeni, če že ne tudi povprašani in da to v koalicijo vnaša nemir. Dobro obveščeni pravijo, da se tudi zaradi tega po nove letu obeta mirovna konferenca, iz katere nihče ne bo izšel ne kot zmagovalec in ne kot poraženec. In to je bistvo naše koalicije – ne bomo zmagali, ampak tudi poraženi ne bomo, kar je skladno s filozofijo niča: po tej razlagi nič ni nič, ampak je nekaj več.Sploh je bilo pa metanje časa in denarja stran, ko so cel dan in pozno v noč poslanci v državnem zboru govorili o tem, kakšne ukrepe potrebujemo, da bomo čim bolj zmagovalno izšli iz finančne krize in recesije. Kaj jim ni naš Borut Pahor lepo povedal, da ne gre za vprašanje poguma, ker tega ima naša vlada dovolj, ima pa premalo denarja! Kratek izračun pove, da bi ga bilo vsaj za petdeset tisoč evrov več, če razprave o ukrepih in denarju ne bi bilo. Poleg tega je že treba zapisati, da so poslanci svoje ljudstvo s to seanso dobro prestrašili. Celo finančni minister Mitja Gaspari je v enem tednu vsaj petkrat poudaril, da se sploh ne zavedamo, v kakšnem položaju se v resnici nahajamo. Ni sicer povedal v kakšnem, sumim pa, da gre za položaj oni zgoraj, mi pa spodaj. Ali, kot je rekel pesnik: zgoraj zlato, spodaj blato. A v življenju je že tako, da mora nekdo nastradati.P.s.: Katarina Kresal bo krizo reševala tudi z dodatnim razkrivanjem afere Marjetica Rupe, ali »metla in toaletni papir«, tajkuni pa v teh dneh resnično odpirajo šampanjec.