Niko Toš s Centra za raziskovanje javnega mnenja, kjer so raziskavo opravili, je na današnji predstavitvi rezultatov opozoril, da anketirancem sicer niso našteli nabora strank, ki bi jih volili, ampak so anketiranci sami povedali ime stranke. Zato ta raziskava ni napoved volitev, je pojasnil.
Po njegovih besedah ima SDS ves čas stabilno podporo približno petine anketiranih oz. zvesto volilno telo, medtem ko se je del volivcev SD preselil med neopredeljene. Slovenci smo sicer po Toševih besedah "socialdemokrati po konceptu", ampak je ob tem dodal, da to ni koncept, po katerem bi delovala SD, "ker ga ne zna razviti".
Stranki DeSUS je od lanskega oktobra podpora upadla z devet odstotkov na današnje štiri, to pa je po Toševi oceni "efekt bitke za preprečevanje pokojninske reforme". SLS bi sicer po podatkih Politbarometra dobil štiri odstotke glasov, LDS in SNS pa tri. Dva odstotka anketiranih bi glasovalo za Stranko za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), po odstotek pa za Zares in NSi.
Petdeset odstotkov vprašanih namreč ni vedelo, koga bi volilo, šest odstotkov pa je navedlo druge stranke. Kljub tako veliki neopredeljenosti pa je Toš poudaril, da je pripravljenost na odhod na volišča velika. Kar 55 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da bo zagotovo odšlo na volitve, 19 odstotkov pa bo na volitve verjetno šlo. Po devet odstotkov je na vprašanje, ali bodo na volitve odšli, odgovorilo z "verjetno ne" in "zagotovo ne", osem odstotkov pa jih še ne ve.
Kot je dejal Toš, lahko razne nove stranke in liste "intervenirajo v ta prostor" z večjo ali manjšo možnostjo uspeha, njihov vstop na politični parket pa bo zagotovo dinamiziral to okolje, je prepričan.
Za Jankovića kot predsednika vlade bi sicer glasovalo 17 odstotkov, kar je, tako Toš, dobra popotnica njegovi morebitni strankarski listi. Pojasnil je še, da njegovi morebitni volivci niso "ozko locirani", ampak presegajo delitev levo-desno. Bolj izrazito ga sicer podpirajo mladi.
Za Pahorja ali Janšo bi sicer pretežno glasovali volivci SD oz. SDS, kar 19 odstotkov anketiranih pa je v zvezi s tem vprašanjem navedlo drugo ime. Kot je dejal Toš, so jih zbrali več kot 100.
Toš meni, da se bodo neopredeljeni odločali glede na to, kako bodo stranke predstavile svoje stališča in v kakšni meri bodo na volitvah nastopale s starimi obrazi.
Anketirani so odgovarjali tudi na vprašanje v zvezi s sojenjem v zadevi Patria. Da je obtožni predlog utemeljen, jih meni 38 odstotkov, 32 pa meni, da ni. Toš ob tem ocenjuje, da bi to lahko tudi vplivalo na "volilno tekmo".
V raziskavi so zajete tudi ocene (od ena do pet) dela vlade, predsednika vlade, državnega zbora, predsednika republike in opozicije. Edina institucija, ki je dobila oceno nad tri, je predsednik republike (3,2). Sledijo predsednik vlade (2,27), opozicija (2,13) in državni zbor (2,11). Najnižjo oceno je dobila vlada (1,92). Toš je ob tem izpostavil, da so ocene med najslabšimi, odkar merijo oceno dela teh institucij.
Glede vprašanja zaupanja v osrednje državne in družbene ustanove, državljani najbolj zaupajo vojski, šolstvu, predsedniku republike in zdravstvu, najmanj pa političnim strankam, državnemu zboru, vladi in sodiščem.
Anketa je bila na vzorcu 953 vprašanih opravljena med 3. in 5. oktobrom.