O glasovanje poslancev Desusa (razen predsednika Karla Erjavca) ne gre resno dvomiti, tudi predsednik SD Borut Pahor se bo podredil volji večine v stranki. Ni jasno, kaj bo z glasovi Virantovih poslancev. Če bi ga ti pustili praznih rok, bi bil izvoljen le, če bi zanj disciplinirano glasovali vsi poslanci SD, Desusa in še oba manjšinska poslanca. A kot rečeno, glasovanje je tajno, to vnaša še večjo negotovost. Med volilno kampanjo in po volitvah je nastala že marsikakšna zamera. 

 

Ve le veleposlanik Mussomeli

 

Navsezadnje se je v zadnjih dneh pod lupo javnosti znašel ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli. Z več pogovori s predsedniki strank o sestavljanju vlade je za nekatere že postal morebitni krivec, da stranke taktizirajo, se zvijajo in preigravajo (izraz predsednika republike, za katerega je »volja volivcev jasna«), morale pa bi državotvorno sodelovati z Jankovićem. Predlog vlade narodne enotnost, ki bi je ne vodila ne Janković in ne Janša, se res zdi uglašen z veleposlanikovo javno oceno (prav to mu zamerijo) o razdeljenosti politike: »Zato potrebujete nekoga, ki bi vas združil v širši koaliciji, ki ne bi odrezala polovice državljanov. Številke so namreč jasne – razmerje v parlamentu je 44 proti 44,« je povedal za POP TV. Zato tudi šala (ali pa tudi ne), da to, ali bo Jankoviću uspelo postati mandatar in sestaviti vlado, ve le Mussomeli.

 

Zavlačevanje predsednika Türka

 

Iz urada predsednika republike so tudi po novem letu prihajale informacije, da bo predsednikova odločitev znana šele, ko se bo vedelo, kdo bo v koaliciji. Pojasnilo ni bilo najboljše, saj to ni samoumevno. Po volitvah leta 1996, denimo, je takratni predsednik Milan Kučan mandat podelil LDS oziroma Drnovšku, čeprav ta ni imel koalicije in je pri nasprotnikih še iskali svojega »pucka«.

 

Do Svetih teh kraljev bomo dobili novo vlado. Tako je kmalu po volitvah z nasmehom zagotavljal predsednik republike. Za odločitev, koga določiti za mandatarja, si je po ustanovitveni seji državnega zbora vzel dva tedna časa in ga namenil Zoranu Jankoviću, da popravi podobo, ki jo je imel v javnosti in pri možnih oziroma verjetnih partnerjih v vladi. Virant pa je ta čas porabil za promocije svoje zamisli o vladi narodne enotnosti.

 

Ne glede na razklanost  v slovenski politiki je bila zamisel zavrnjena, največkrat kot Virantov poskus zavlačevanja z odločitvijo, ali je stranka za vstop v Jankovićevo vlado. Dan pred uradno izbiro mandatarja je Virant zagotavljal, da nikakor ne želijo zavlačevati postopkov, vendar je prevladal vtis, da počno prav to. Tudi pri predsedniku republike, ki potrebuje izgovor za kupovanje časa, ki ga je namenil Jankoviću. Ko namreč predsednik predlaga mandatarja, ima ta največ sedem dni časa, da si v parlamentu zagotovi podporo.

 

»Vlado bi lahko imeli do Treh kraljev, če ne bi bilo tedna, ki smo ga posvetili sestavljanju vlade narodne enotnosti,« je ob predstavitvi mandatarja dejal Türk. Gregor Virant in Radovan Žerjav sta za Reporter zanikala, da bi predsednika prosila, naj zaradi njihovega predloga vlade narodne enotnosti počaka s svojim predlogom za mandatarja. Naj spomnimo, da je Türk napovedal vlado že za Svete tri kralje, ki so za nami. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI