Po njegovem je glavni razlog, da ima dovolj poslancev in s tem tudi dovolj denarja za stranko. Za nove igralce po njegovem ni več prostora. Vladimir Prebilič je po njegovem naredil ključno napako, ker svoje stranke ni ustanovil že pred evropskimi volitvami. Za Anžeta Logarja pa je prepričan, da ni samostojen igralec, temveč da za njim stoji Janez Janša. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj v Sloveniji ne more biti velike koalicije, kako se je Matej Tonin leta 2018 s figo v žepu pogajal za vstop v njegovo vlado, kdaj se bodo države Zahodnega Balkana pridružile EU in kdo so farizeji v slovenski Cerkvi.

Ali se vas ljudje bolj spomnijo po odvrženi puški v koruzi ali po neobdavčenem regresu?

Zagotovo bolj po prvem, neobdavčenega regresa se že malokdo spomni, čeprav ga še danes občuti. Očitek o puški v koruzi je izrekel Janez Janša in potem so vsi začeli ponavljati za njim kot papige, zato se je prijelo. A danes se je že marsikaj spremenilo in izčistilo, čas je prinesel svoje, tako da je to že mimo.

Ali se bodo ljudje sedanjega premierja Roberta Goloba spomnili po neobdavčeni božičnici, če jo bomo seveda dobili?

Zagotovo jo bodo občutili v denarnicah. Po navadi tisto, kar ljudje občutijo v denarnicah, tudi lahko porabijo. Če imaš nekaj v denarnici, je potem tudi lonec doma poln. Kako si ga bodo zapomnili, moramo pa še počakati, ker zagotovo še ni rekel zadnje besede.

Verjamete, da bo Golob po volitvah vnovič sestavljal vlado?

Ima vse možnosti za to. Podpora GS je seveda nižja, kot je bila na volitvah leta 2022. Takrat je bil poseben čas, vse je bilo drugače, ampak ima vse možnosti za to, da vnovič sestavi vlado.

Kaj ima Golob, česar prejšnji novi igralci niste imeli? Vi ste odstopili sredi mandata, Mira Cerarja so prehiteli koalicijski partnerji, Zoranu Jankoviću ni uspelo niti sestaviti koalicije.

41 poslancev, če primerjam s seboj....

Zdaj še 39 ...

… in posledično dovolj denarja kot stranka.

To je odločilno?

Seveda pomaga, saj veste, glede na volilni rezultat stranka dobi denar in je potem lažje delati. Predvsem je tudi koalicija bistveno drugačna. Ko sem jaz vodil vlado, je bilo v njej pet strank, pa še nismo imeli večine, torej je situacija popolnoma druga.

Vladimir Prebilič bo sredi oktobra ustanovil svojo stranko. Pričakujete še kakšnega novinca, ki bi lahko pred volitvami ogrozil Goloba?

Vsakdo ima seveda pravico in tudi dolžnost, če tako čuti, da ustanovi stranko, da se poda na to pot. Ne nazadnje sem se jaz podal na to pot pred leti. Moram pa reči, da če bi mi maja 2014 tako delali stranko, verjetno še drugega županskega mandata ne bi dobil, tako da bomo še videli, kaj bo iz nje nastalo. Nikogar ne podcenjujem, ampak zdi se mi, da zdaj nekako ni prostora za tovrstno stranko. Pa še nekaj velja povedati. Bolj verodostojno in konsistentno bi bilo, če bi Prebilič že prej ustanovil stranko in se z njo podal na evropske volitve. Razširitev na domači politični parket bi bila potem zgolj logično nadaljevanje. Vsaj tako bi sam storil.

Tik pred kongresom Svobode je Prebilič napovedal, da Goloba ne bo podprl za mandatarja, vendar pa je pripravljen sodelovati s stranko Svoboda. Lahko prepreči nov mandat premierja Goloba?

No, Robert Golob ima stranko, Vladimir Prebilič je pa še nima. Veste, to je, kot če bi stal na postaji za avtobus in pogojeval, kdo ti mora ustaviti, ko boš štopal. Mislim, da še nismo tako daleč. Če bo Svoboda imela mandat na levi sredini za sestavo vlade, potem jo bo sestavljal Robert Golob in nihče drug. Ne vem, kakšne so to kalkulacije. Svetoval bi, da najprej naredi stranko, da se vidi, kako in kaj, ter počaka na volitve, po njih pa se bo odločalo, kako in kdo bo s kom sestavljal vlado.

S Prebiličem sta sodelovala verjetno že kot župana, pa zdaj sta oba evropska poslanca. Zanima me, kakšne izkušnje imate z njim.

Oba sva bila župana v ljubljanski regiji, ampak na različnih območjih. Imela sva vsak svoje značilne težave, saj sta občini veliki, Kočevje je seveda po površini še veliko večja. Srečevala sva se pri ljubljanskih regijskih zadevah. Obiskal sem ga tudi kot predsednik vlade, ko sem prišel na otvoritev proizvodnje v Yaskawi, tako da nekaj stikov sva imela. Vsaka občina je specifična in dve nimata enakih problemov.

V Prebiličevi ekipi so tudi vaši nekdanji politični sopotniki iz LMŠ, denimo Klemen Grošelj in Brane Golubović. Vas kateri med njimi preseneča?

Kaj naj rečem? Očitali so nam, da LMŠ nima kadrov, zdaj pa vidim, da imamo kadre celo za več strank, ne samo za eno.

Ampak imate še celo kader za Demokrate, tudi tam so člani nekdanje LMŠ, recimo Katja Damij v Ljubljani, Nataša Vidmar v Mariboru.

Lahko samo čestitam Logarju, Prebiliču in vsem, ki gredo svojo pot v politiki, da so ugotovili, da smo imeli v LMŠ dobre kadre. Vso srečo jim želim.

Primož Lavre

Kdo bo zasedel zapuščino LMŠ: Prebilič ali Logar?

Mislim, da je zapuščina LMŠ že zdaj v Gibanju Svoboda, s katerim smo se združili in sodelujemo že od začetka te vlade, tako da je jasno, kam sodi večina teh kadrov. LMŠ je zdaj preteklost. Bomo pa videli, kako se bodo nove stranke postavile, pokazati morajo, kam sodijo in kako razmišljajo. Pri Logarju nisem ravno prepričan, da ni projekt Janeza Janše. Tako kot ne menjam mobilnega operaterja vsak dan, bom kar ostal pri Gibanju Svoboda in tvorno po svojih močeh pomagal pri naslednjih volitvah.

Omenili ste, da za Logarjem verjetno stoji Janša. Kdo pa stoji po vašem za Prebiličem? Ima blagoslov Milana Kučana, Gregorja Golobiča, koga tretjega ali gre za samostojni projekt?

Veste, kako je s temi blagoslovi … Odkar spremljam politiko ali pa odkar sem sam v politiki, je to vedno ena in ista mantra. Z vsem dolžnim spoštovanjem do preteklosti, vendar je čas, da gremo kot politika naprej. Kdor želi krojiti politiko, naj kandidira na volitvah. Je pa res, da je Prebilič nekaj govoril o podpori Milana Kučana.

Pa je Kučan podprl Goloba ...

Toliko poznam Roberta Goloba, da vem, da ni odvisen od te podpore.

Kaj pa Jankovićeve?

Tudi ne. Mislim, da je predsednik vlade kar samostojna osebnost. Mogoče se kdo drug hoče pokazati glavnega, ali bolje rečeno, pomembnega. To je bolj želja drugih, da bi bili pomembni v njegovi bližini in da se kitijo z njegovim imenom, kot je to vedno, ko si na visokem položaju. Če pa že govorimo o lutkovnem gledališču, bi se prej vprašal pri Logarju.

Če je bil nekdo 25 let v stranki SDS, če je bil zunanji minister v vladi SDS, predsednik sveta SDS, potem težko kupim, da je to zdaj neodvisen projekt. Tudi na predsedniških volitvah mu je pri zbiranju podpisov in sicer pomagala SDS, podobno kot je Pahorju pred tem pomagala SD, medtem ko sem jih jaz, ko sem kandidiral, zbiral sam.

Ljudje so velikokrat naivni in se pustijo zapeljati velikim besedam, potem pa obžalujejo kakšno odločitev. Ampak toliko naivni pa le niso, da ne bi mogli sešteti, kdo je kaj doprinesel k podpori na predsedniških volitvah. Toliko podcenjevanja ljudi pa vendarle ne potrebujemo.

LMŠ je padla za Svobodo, zdaj kot njen del velja za precej močno skupino ali celo frakcijo. Koliko stikov imate z ministrom Boštjanom Poklukarjem, Damirjem Črnčecem in Rudijem Medvedom?

No, besede frakcija pravzaprav ne maram. Vsi naši kadri, ki smo na odgovornih mestih, skušamo narediti vse, kar je dobro za državo in stranko, midva z Ireno Jovevo pa tudi za Evropo. Seveda imamo stike, zakaj jih ne bi imeli. Minister Poklukar je vseskozi deležen kritik in podcenjevanja. Ko desnica izgubi argument, ga začnejo zmerjati, da je kuhar po izobrazbi. Ne vem, ali je to manjvredno, če je nekdo kuhar ali podobno, ali tak človek ne bi smel v politiko. To je eno od takšnih podcenjevanj.

Kolikor poznam Poklukarja, daje vse od sebe in se trudi. Ministrstvo za notranje zadeve ni lahek resor, je dnevno operativen, saj se lahko vsak trenutek kaj zgodi, lahko kakšen policist naredi kje napako, in je minister na tapeti vsak dan. Kot je rekel župnik Martin Golob, strela še nikoli ni udarila v kup gnoja, ampak vedno v strelovod. In Poklukar je strelovod za vse, kar se dogaja na področju delovanja MNZ, in bom samo rekel, da je dober, da zdrži vse pritiske.

Kaj pa Damir Črnčec? Koliko ste v stikih z njim?

Damir Črnčec je strokovnjak za področje obrambe in varnosti in že zato se vedno z veseljem pogovarjam z njim.

In šef obrambnega holdinga.

Ustanovitev družbe Dovos je pravzaprav pozna. Že praktično od začetka mandata smo se pogovarjali, da bi bilo to dobro imeti. Ko nekateri opletajo s tem, kako se bo zdaj pod mizo kupovalo orožje, je treba vedeti, da tega ne bo počela ta družba, ampak bo pomagala podjetjem v tej branži, ki nimajo dovolj denarja, da bi izvajala proizvodnjo. Stvar je zelo preprosta: ali bo Slovenija v tem turbulentnem času, ko se Evropa, ko se svet oborožuje oziroma opremlja za odpornost, odvisna od drugih ali bo sposobna poskrbeti sama zase.

Tukaj ne gre zgolj za vojsko, policijo, civilno zaščito. Vsa družba mora biti odporna proti morebitnim pojavom, zlasti naravnih nesreč, ki nas ta hip bolj ogrožajo kot kaj drugega. Sam sem v dveh letih kot minister za obrambo doživel največji požar, nato največje poplave. Zato se postavlja vprašanje, ali bomo na koncu od vsega tega opremljanja kaj imeli kot država ali pa bomo vse kupovali od drugih v tujini.

Pričakujete, da se bo pred volitvami angažirala predsednica republike Nataša Pirc Musar?

Na predsedniških volitvah zagotovo.

Ali bo na državnozborskih volitvah podprla kakšno stranko? S predsednikom vlade nista v najboljših odnosih.

Skorajda ne poznam države, kjer bi bili odnosi med predsednikom države in vlado idilični.

Denimo, ko ste bili vi premier, ste imeli kaj boljše odnose s takratnim predsednikom Borutom Pahorjem, kot jih imata sedanji premier in sedanja predsednica?

No, saj je že sam v nekem intervjuju povedal, da nisem kazal velike vneme po pogostih srečanjih. Pri naju jih niti ni moglo biti, saj je vlada trajala kratek čas. Tudi ni bilo veliko razlogov, saj so bili takrat na mizi drugi problemi. Je pa res, da nisva bila politično, nazorsko na isti strani, zlasti pri vprašanju sprave ne.

Primož Lavre

Vedno sem menil, da če bi o tem enkrat že nehali govoriti, bi se ljudje že zdavnaj med seboj spravili. To je bilo eno od vprašanj, kjer sva imela različna stališča. Ampak kot rečeno, ne poznam države, v kateri ne bi bilo sporov med predsednikom vlade in države, v nekaterih so zelo hudi spori, zato se mi ne zdi, da bi bil pri nas to tak problem, da bi obupavali.

Ampak imamo pa recimo situacijo, da smo več kot pol leta brez guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Kdo po vašem je za to odgovoren?

Ja, saj je predsednik vlade lepo povedal, da mora pač predsednik republike poznati ustavo, vedeti mora, kakšne so njegove pristojnosti in da brez glasov v državnem zboru potrditve na neki položaj ni. Predsednica republike bo pač morala sestopiti s piedestala in začeti upoštevati ustavo.

Kljub vsemu moram reči, da je Pahor te stvari vedel in se zavedal, da mora dobiti podporo v državnem zboru. Pustiva ob strani, ali sem se jaz vedno strinjal ali ne. Predsednica ne more vztrajati na svojem in se iti neko vzporedno vejo oblasti, zato bi v tem primeru vendarle svetoval nekoliko več politične modrosti, ne nazadnje tudi kot njen volivec.

Na začetku sva omenila božičnico. Je bila napaka, da je vlada po volitvah razveljavila davčno reformo prejšnje vlade, s katero so razbremenili delo in s tem zvišali neto plače? Če se to ne bi zgodilo, bi danes imeli vsi višje neto plače.

To je veliko vprašanje, kako bi bilo. Mislim, da je ta predlog namenjen temu, da bodo ljudje imeli nekaj več v denarnicah.

Ampak imeli bi tudi, če ne bi razveljavili davčne reforme.

Dobro, kaj bi imeli, česa ne bi imeli, o tem se lahko špekulira. Ampak ta predlog je namenjen temu, da bodo denarnice debelejše. Prepričan sem, da se bo v dialogu našla rešitev, ki bo zadovoljiva tudi za gospodarstvo. Kot predsednik vlade sem bil precejkrat gost pri gospodarstvenikih in jim prisluhnil.

Včasih pogrešam dialog z gospodarstveniki, ko jim gre dobro. Takrat podijo državo stran, ko pa pridejo težave, takoj pričakujejo državno pomoč. Strinjam se, da brez gospodarstva ni države, saj gospodarstvo prinaša v BDP, ampak vseeno bi pričakoval manj trkanja po prsih od nekaterih, kako samo oni ustvarjajo, ljudje drugih poklicev smo pa na svetu zato, ker pač moramo biti, smo pa nesposobni in nam nikoli v življenju ni bilo težko.

Saj veste, imamo gospoda, ki se obnaša, kot da je sam klesal stalagmite in stalaktite s svojimi rokami, da lahko danes občudujemo našo največjo kraško jamo. Imamo tudi kakšnega, s katerim nisem osebno nikoli imel težav, a ni nikoli zamudil priložnosti, da bi v intervjujih rekel kakšno pikro na moj račun. Takšne stvari me zmotijo.

Saj tudi v javnem sektorju ne moremo reči, da so vsi delavci dobri in da ni nobenih anomalij. Tudi gospodarstveniki se morajo zavedati, da javni sektor niso samo tisti, ki sedijo za okencem v upravni enoti in jim ne dajo gradbenega dovoljenja. Javni sektor je tudi zdravstveni kader, učiteljski kader, policija, vojska, civilna zaščita, je zelo širok pojem. V njem sem spoznal ljudi, ki delajo kot norci, spoznal sem pa tudi take, ki komaj čakajo, da je ura tri ali pa v petek ena, pa da gredo domov.

Zato ne maram posploševanja, da se na strani javnega sektorja vse gospodarstvenike predstavlja kot tajkune, kot tudi ne maram s strani gospodarstva, da imajo javni sektor za parazite. Drug drugega moramo spoštovati. Vsako posploševanje mi gre na živce in zaradi tega posploševanja smo pravzaprav tudi tam, kjer smo.

Zakaj nobena vlada, niti vaša ne, ni sprejela nepremičninskega davka?

Naša vlada ga ni mogla. Takrat sem ocenil, da s politično močjo, kakršno smo imeli, s kakršnimi težavami smo se soočali, tega nismo sposobni izpeljati. Drugi razlog so bile slabe oziroma neurejene evidence. Potem ko smo leta 2012 v Kamniku posodobili evidence, smo pobrali še enkrat več NUSZ-ja, ker ga dotlej pol gospodinjstev ni plačevalo, vendar smo potem imeli cele revolte in ne vem kaj vse. Zato dobro vem, kaj so to evidence.

Ampak zdaj so urejene, nepremičninskega davka pa še vedno ne bo.

Mislim, da še vedno niso urejene, kolikor mi je znano. Je pa res, da imamo NUSZ, ki je neke vrste nepremičninski davek. V naši vladi pa tega zagotovo ni bilo mogoče izpeljati. Še za proračun in izvolitev ministrice Angelike Mlinar sem potreboval Zmaga Jelinčiča. Kako je danes, pa težko ocenjujem, ker nisem tako neposredno zraven. Nepremičninski davek je v Sloveniji občutljiva tema, tudi zaradi specifike samograditeljstva v preteklosti.

Vlada ima nizko podporo javnosti, SDS pa po anketah vodi pred Svobodo. Kako resna se vam zdi možnost, da Janša sestavi četrto vlado, in kdo bi bili lahko njegovi potencialni zavezniki?

Zmagovalec volitev je dejansko tisti, ki sestavi vlado. Ne bom podcenjeval nobene možnosti, ker te vedno so, zato se moramo mi na levi sredini nehati ukvarjati s tem, kaj Janez Janša dela in česa ne dela, ampak moramo mi poskrbeli za to, da tisto, kar naredimo, znamo tudi pokazati. Predvsem vidim, da se v Sloveniji že zadnjih 20 let vrtimo kot hrčki v kolesu. Janezu Janši vedno dobro kažejo ankete pred volitvami, zlasti kadar ni v vladi. Tudi leta 2008 so mu dobro kazale, potem pa ni zmagal.

Primož Lavre

Sam ne bi izključeval nobene možnosti, je pa naloga vsakega posameznika, ki si tega ne želi, da naredi vse, kar lahko, da do tega ne pride. Seveda pa bodo na koncu ljudje odločali, ali si želijo vlado, ki bo proevropska, ki ne bo omejevala temeljnih svoboščin, kjer bo pravzaprav tudi svoboda govora. Tudi svoboda govora je v tej vladi največja, saj lahko Golobu vsakdo reče vse, kar se kdaj spomni. Znani podjetnik bi ga celo obesil kot Mussolinija in potem se čudi, če predsednik vlade vloži tožbo.

Svoboda govora pomeni, da lahko kritiziraš vlado in kogarkoli v njej, ne pomeni pa verbalnega nasilja in skrajne nekulture. Še se spominjam časov vlade SDS, ko je kriminalist prišel v prostore stranke LMŠ, ker je pač moral, zaradi protivladnih grafitov na fasadi stavbe, kjer smo bili. Ljudje pogosto pravijo, da jih najbolj zanima, koliko bodo imeli v denarnici, toda tudi človekove pravice in svoboščine so stvari kakor zdravje. Šele takrat, ko jih ni, se jih zaveš, zato si želim, da ostanejo takšne, kot so, da bi lahko imeli neko sproščeno vzdušje, kot ga imamo.

Ne predstavljam si, da bi imeli spet vlado, ki se bo vsak dan spomnila nekaj novega, ki bo delala drugo republiko, pa se šla revolucijo na vseh področjih, kot je to počela Janševa vlada. Naša vlada je leta 2019 ustvarila presežek v proračunu, potem pa se je vse to zapravilo, pa še denar iz Evrope je bil. Spomnimo se kordonov policistov na strankarskem srečanju nad Koprom, pa ko so po Ljubljani stali oklepljeni policisti, kako je vodni top vozil po ulicah. Ali si to spet želimo?

Desni, torej SDS in NSI, vedno, ko niso na oblasti, opozarjajo na problem migracij, ko pa so na vladi, migracije čudežno izginejo. Jih je pa vseskozi približno enako, razen seveda leta 2015, ko je bil hud val, predvsem zaradi politike Angele Merkel. Zato si želim, da leva sredina sestavi tudi naslednjo vlado.

Verjetno ste spremljali dogajanje v NSI, kjer se je z vrha stranke poslovil vaš soobčan Matej Tonin, s katerim zdaj oba sedita v Evropskem parlamentu. Leta 2018 ni hotel z vami v koalicijo, pozneje je omogočil tretjo Janševo vlado, nazadnje se mu je zameril z izjavo, da ga ne bo več podprl za mandatarja. Vas je njegov odhod presenetil?

Prav nič.

Ste ga pričakovali?

Seveda, sam si je zaprl vrata, ko je rekel, da z Janšo nikoli več ne gre v vlado, kar je za NSI nesprejemljivo. Podobno je s Prebiličevo izjavo, da z Golobom ne bo sodeloval. To so izjave, s katerimi si zapreš vrata. Kam drugam pa bo šla ta stranka kot z Janezom Janšo? Ko smo se mi takrat pogajali in sestavljali vlado, je bil Matej Tonin (po naši zaslugi) že predsednik državnega zbora. Edino oni so imeli obljubljene že vse resorje, medtem ko nas pet še vedno ni imelo nič. Z njimi smo šli v naprej s pogajanji, a ko so nas izigrali, smo šli v pogajanja z Levico.

Takrat sem jim povedal, da bom šel v pogajanja z Levico, saj druge alternative nisem imel. NSI je pač obsojena na senco Janeza Janše. Nekaj časa so se napenjali, kako bodo prišli do desetih odstotkov, seveda niso prišli, nekaj časa so se razglašali za sredino, nato so spet našli krščanske vrednote. Govorim o vodstvu stranke, ne o vsakem članu te stranke posebej, saj je vodstvo delalo takšno politiko. Zato pač ne vidim te stranke drugje kot v Janševi vladi, ne predstavljam si, da bi lahko bilo drugače.

Ne verjamete, da bi bila lahko kakšna koalicija, kakršna je v Evropskem parlamentu, kjer ste v koaliciji Evropska ljudska stranka, socialisti, liberalci? Pri nas taka koalicija ni možna?

Saj tudi tam ni tako idealno. Tudi tam ELS rada sodeluje tudi s patrioti in suverenisti in še s kom. Seveda se ELS rada pohvali, da ima največ poslancev, da ima največ moči. Ampak kar zadeva Slovenijo, je bila NSI pomemben člen v zadnji Janševi vladi, brez kakršnihkoli problemov. Nič jih ni motilo vse tisto, kar je motilo običajne državljane, razne kazni za burek na stopnicah.

Podobne norosti se dogajajo tudi zdaj, ko je občinski redar oglobil babico, ker je vnuček opravil potrebo na zelenici. Veste, takšnih potez ljudje ne morejo vzeti za dobre. Imeti je treba nekoliko občutka, kdaj je kaj primerno in kako. Seveda ne odobravam kršenja zakonov, ampak lepo vas prosim, NSI takim potezam vlade ni nasprotovala, kot tudi ne Logar.

No, zdaj Logar želi veliko koalicijo dveh največjih strank z obeh polov ...

Dobro, bomo še videli, katere to bodo.

Ena bo najbrž Janševa SDS, druga pa Svoboda. Pa takšne koalicije verjetno ne bomo videli.

Kar nekdo želi, je eno, kaj je možno dobiti, pa drugo. Nekateri smo si pač zapomnili kakšne stvari in vemo, kako je bilo, in si tega ne želimo več. Stranki, ki ne drži besede ali naredi tisto, kar je naredila leta 2018, pač ni moč zaupati, vsaj jaz ji ne morem.

V Evropskem parlamentu ste poročevalec za Črno goro. Kdaj se bo ta država lahko pridružila EU?

Cilj je, da bi se to zgodilo že v tem mandatu evropskih institucij. Trenutno je Črna gora na prvem mestu za pridružitev. Ovir na tej poti je ogromno, če že ne iz zunanjega okolja, si jih naredijo tudi sami, ampak cilj je seveda še vedno, da se to zgodi. Najprej je treba zaključiti poglavja, pristopna pogajanja, potem pa stopijo na sceno tudi vse države članice, ki morajo sporazum ratificirati. Nekatere imajo dvotretjinsko večino v parlamentu, če te večine ni, je treba imeti referendum, mislim, da je tako v Franciji. Zato bo ta proces še zahteven.

Moram reči, da pogajalci iz Črne gore, zlasti ministrica za evropske integracije, delajo zelo strokovno, politično se zadeve dobro premikajo. Ovire v Črni gori predstavlja vpliv iz Srbije, ki je na nekatere ljudi v Črni gori zelo močan, tako da so zadeve dokaj zapletene. Komisarka Marta Kos je večkrat jasno povedala, da si želi pridružitve Črne gore v tem mandatu, da bo tudi trdo delala za to. A vse to je odvisno od Evropske komisije, same Črne gore in potem, kot rečeno, članic EU.

Se pravi, da ne bo treba Črni gori čakati na preostale države zahodnega Balkana?

Ne, mislim, da ne.

Kaj pa recimo preostale države: Makedonija, Srbija, BIH?

Makedonija je bila pred šestimi leti, se pravi takrat, ko sem bil predsednik vlade, zelo obetavna članica. Leta 2019 je bilo na mizi v Evropskem svetu, da bi se začela pristopna pogajanja, a sta Macron in Rutte to preprečila. Takrat je bila to seveda velika napaka, ki je Severno Makedonijo vrnila nazaj. Tudi volja v Severni Makedoniji je pošla. Spremenili so ime, ustavo, vse so naredili, potem pa od tega niso imeli nič. Tako da je danes Makedonija v zelo slabem položaju.

Ključna težava je Srbija.

Ne, pri Makedoniji je Bolgarija ...

Glede celotnega balkanskega pridruževanja.

Srbija trenutno zagotovo ni na evropski poti, ni niti želje, navsezadnje niti študenti, ki protestirajo, ne nosijo evropskih zastav. Zakaj je tako, se mora vprašati Evropska komisija, a to je drugo vprašanje.

Ali lahko v BIH nastane kakšen vojaški konflikt zaradi odcepitvenih teženj Republike Srbske?

Upam, da ne, ampak veste, saj ni samo Dodik tisti, ki dela težave. Tudi Hrvati ne odigrajo vedno svoje vloge, kot bi se pričakovalo. Tam so edino Bošnjaki res vezani na enovito BIH, ker pač nimajo kam drugam. Drugi dve entiteti pa – Dodik bolj očitno, Hrvati pa malo manj očitno – prispevata k nestabilnosti. Ker ne sprejemajo zakonov, se zadeve ne premaknejo in stojijo na poti evropske integracije. Ampak jaz na Balkanu vedno povem: kdor išče delo, kdor gre s trebuhom za kruhom, nihče ne gre v Moskvo, vsi gredo na zahod, v EU.

Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da trpijo prebivalci. Zelo pogosto obiskujem ta del Evrope, ne samo uradne institucije, ampak tudi civilno družbo, prebivalce. V Črni gori smo denimo dogovorjeni za obisk pri gasilcih. Mislim, da bi bilo pametno tam implementirati slovenske izkušnje. Žalostno je, da bi ti ljudje radi živeli, delali, vzgajali otroke, skratka imeli normalno življenje, pa jim tovrstna politika vse to jemlje. Milorad Dodik bi moral biti stvar preteklosti, naj pusti narodu živeti.

In nima se kaj Janković z njim dogovarjati?

No, o tem pa imam svoje mnenje in se z njim strinjam.

Z Jankovićem?

Ne, s svojim mnenjem, z Jankovićem pa absolutno ne. Imam diametralno nasprotno mnenje. Če Republika Srbska prepove vstop predsednici Slovenije ali zunanji ministrici, je tako, kot če bi moja krajevna skupnost Šmarca prepovedala vstop Bradu Pittu. Ravno takšno težo ima ta prepoved.

Ko ste bili predsednik vlade, ste v intervjuju za Reporter izjavili, da ste po kitajskem horoskopu kača in da se vas morajo izogibati med hojo po gozdu, sicer boste pičili. Koga ste nazadnje pičili?

Zadnje čase nikogar, ker se izogibam konfliktom. Mogoče sem bil malce kritičen do nekaterih farizejev glede dogodka na Brezjah. Nihče nima pravice, zlasti ne tisti, ki se ima za kristjana, kogarkoli omejevati, kdo lahko pride v cerkev in kdo ne sme. Predsednik vlade je najvišji predstavnik te države in ima seveda pravico, pa če je ateist ali če bi bil budist ali šintoist ali karkoli, ima pravico priti v cerkev, zlasti če ga povabijo bratje frančiškani. Ker so ga povabili, so bili deležni po mojih informacijah precej težkih besed tudi potem po telefonu in tako naprej.

Moram reči, da me na ta samostan vežejo tudi spomini iz ministrantskih dni, ko sem se udeležil duhovnih vaj. Kot zanimivost naj povem, da je bil takrat udeleženec tudi Boštjan Gorenc - Pižama in od tam se poznava. S frančiškani imam od nekdaj dobre izkušnje, vedno so bili pripravljeni sprejemati druge in takšna tudi cerkev mora biti. Saj tudi jaz nisem zgleden kristjan, da ne bo pomote, ne vem, koliko je sploh takih ljudi, ampak če bom kaj zagovarjal, bom pa vedno zagovarjal to, da ima vsak pravico priti, zlasti pa predsednik vlade.

Če se nekdo trka po prsih, koliko je daroval, pa tak dar ni vreden nič. Če si nekomu iskreno dal, ne moreš ob prvi priložnosti očitati tistemu, ki si mu daroval, ker ne dela tako, kot ti misliš, da bi moral, in potem govoriti, da ne boš nikoli ničesar več dal. To je farizejstvo in to nima zveze s krščanstvom.

Še berete berilo pri maši?

Ne, zdaj pa že kar nekaj časa ne, ker so imeli nekateri pripombe, pa se ne dajem v zobe zaradi tega. Ni bil župnik tisti, ki bi imel pripombe ...

Ampak izgnali pa vas niso iz cerkve, kot je nekje pisalo.

Ne, mene ni nihče izgnal. Vedno sem se tudi trudil, da nisem bil konflikten, da nisem nikogar omejeval pri čemerkoli. Zato me res moti, da se nekdo trka po prsih, kako je kristjan, nekdo drug pa ni kristjan. Edini res stoodstotni kristjan je bil Jezus, vsi drugi smo pa ljudje in naj vsak sam pri sebi presodi. Predvsem pa me moti to, da se meša vera s politiko.

Ali veste, da je to samo pri nas problem. V Avstriji ali pa kje drugje je lahko nekdo levičar, pa je normalno, da hodi v cerkev. Ne nazadnje je bila večina partizanov vernih. Ko sem ministriral leta 1986, so nekateri tisti, ki so danes zelo blizu oltarja, bili še v partiji in so imeli boga v Beogradu ali kje drugje. Te stvari me motijo, pa nočem nikogar kakorkoli obsojati, ampak dajmo, bodimo si ljudje.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.