Ana Pejić: Rodila sem deklico, po dokumentih pa mi je umrl sin

Vsi na ta način izginuli otroci imajo podobno zgodbo: matere so večinoma rodile s carskim rezom, otroka jim niso nikoli pokazali, medicinsko osebje je trdilo, da se je rodil mrtev, da so ga pokopali kar sami, ga kremirali ali zakopali v skupinsko grobnico. Nobenih mrliških listov, nobenih dokumentov, nobenih dokazov.

Matere in očetje so se zbrali v društva in neumorno iščejo sledi za izginulimi otroki, ki so najverjetneje končali v drugih državah. Ana je o tem napisala obširno knjigo Ugrabljeni dojenčki – Srbija (Otete bebe – Srbija), polno dokumentov in fotografij, pred kratkim jo je z Društvom staršev pogrešanih otrok Vojvodine predstavila tudi v Ljubljani. Predstavitev je bila ganljiva, starši, ki so govorili o pogrešanih otrocih, so jokali, prav tako vsi prisotni.