"Potrebno je sprožiti postopke in to potrditi oziroma ovreči. Na podlagi tega je NIJZ že izvedel prijavo ministrstvu za zdravje, ki bo oblikovalo komisijo, ki bo pregledala vso dokumentacijo," je povedal minister in ob tragičnem dogodku izrekel sožalje družini preminule.
Pojasnil je, da morajo pridobiti dokumentacijo iz tujine, saj se je ta slovenska državljanka zdravila v Bruslju. Zato po besedah Poklukarja ni mogoče reči, kdaj bodo znani rezultati preiskave zadeve. "Na vseh možnih področjih sodelujemo z mednarodnimi inštitucijami, da pridemo zadevi do dna. Ta trenutek pa je neprimerno, da bi javno ugibal o razlogih za tragičen dogodek, zato pozivam vse k sočutju in sožalju družini," je dejal v izjavi za medije med obiskom v Mariboru.
O morebitnih drugih zapletih pri cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi oziroma pri drugih slovenskih diplomatih v Bruslju nima podatkov. "Pustimo strokovni komisiji, da pridobi dokumentacijo, jo pregleda in poda končne zaključke, s katerimi bomo potem tudi seznanili javnost," je dodal.
V Bruslju se je sicer cepilo 168 diplomatov in njihovih družinskih članov, so za STA pojasnili na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU. Cepili so jih 7. maja s cepivom Johnson & Johnson.
Zaenkrat je po ministrovih besedah vse stranske učinke cepljenja proti covidu-19 preučila Evropska agencija za zdravila (Ema), ki ima največji obseg podatkov. "Govorimo o stotinah milijonih podatkov o cepljenjih. Ema zaenkrat ni omejila cepljenja z nobenim cepivom. Tudi v tem tragičnem primeru nimamo zaenkrat nobenih definitivnih dokazov ali kakršnih koli podatkov, da je šlo za zaplet cepljenja. Je pa sum, ki ga bo stroka preučila," je povedal.
Tudi infektologinja in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović, ki podrobnosti primera iz Bruslja ne pozna, je v današnji izjavi za medije poudarila, da je v takih primerih res treba opraviti podrobno analizo. Ta lahko zaradi postopka pridobitve dokumentacije po njeni oceni traja nekaj tednov.
Beovićeva je pozvala, naj bodo tako cepljeni kot zdravstveni delavci pozorni na stranski učinek, ki se lahko pojavi od nekaj do 20 dni po cepljenju. Kaže se kot težko dihanje, bolečine v trebuhu, glavobol in v tem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč.
"Pričakujem, da so zdravniki, ki so obravnavali bolnico, naredili nekatere preiskave, iz katerih je možno sklepati, ali gre za povezavo," je dejala. Obstajajo namreč posamezni parametri, na podlagi katerih se da "vsaj s precejšno verjetnostjo sklepati", ali gre za ta neželeni učinek po cepljenju.
Po cepljenju pri vektorskih cepivih namreč opažajo posebno obliko neželenega učinka, ki se na eni strani kaže v obliki krvnih strdkov, na drugi strani pa kot povečana nagnjenosti h krvavitvam. Strdki se pri cepivu AstraZeneca pojavljajo pri enem na 10.000 do 100.000 primerov, pri cepivu Johnson & Johnson na 100.000 do milijon primerov.
Nekaj podatkov nakazuje, da so bolj pogosti pri ženskah in mlajših, a za zdaj še niso dovolj trdni, da bi ameriški oz. evropski regulatorni organ spremenil svoje stališče.
Beovićeva je ob tem pozvala, naj bodo tako cepljeni kot zdravstveni delavci pozorni na ta stranski učinek, ki se lahko pojavi od nekaj do 20 dni po cepljenju. Kaže se kot težko dihanje, bolečine v trebuhu, glavobol in v tem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč. "Kakršnakoli nenavadna, hujša sprememba zdravstvenega stanja mora biti alarm za obravnavno pri zdravniku, ki mora vedeti, da lahko gre za nekaj takega," je izpostavila Beovićeva. Pravočasno zdravljenje strdkov lahko po njenih besedah namreč potek bistveno spremeni.
Poudarila je še, da je nevarnost cepiva neprimerljivo manjša kot nevarnost bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus.
