Revija Reporter
Slovenija

Tajkunski predsednici Nataši Pirc Musar in možu je najpomembnejši denar - čeprav že imata milijone, jima ni dovolj! (KOMENTAR)

Nenad Glücks
42 4.668

16. dec. 2023 6:00 Osveženo: 7:08 / 16. 12. 2023

Deli na:

Nataša Pirc Musar in Aleš Musar

M24/Sašo Švigelj

Slovenija konec lanskega leta ni dobila le prve ženske na funkciji predsednika republike, pač pa tudi prvo milijonarko. Do milijonov ni prišla z odvetništvom, kar je bil njen poklic v letih pred izvolitvijo, pač pa so jih prinesli posli njenega moža Aleša Musarja, vajenega poslovanja v davčnih oazah, ki je spletel celo mednarodno mrežo podjetij.

Še enkrat velja spomniti, da se je začela »prvotna akumulacija kapitala« tega zakonskega para s pomočjo notoričnega Darka Horvata, enega najbolj škodljivih ljudi slovenske tranzicijske pidovske privatizacije. Oba sta delala v Horvatovi finančni družbi Aktiva Group. Svojčas je tega tajkuna, ki je na koncu v Sloveniji (že dolga leta živi v tujini) za sabo pustil poslovno pogorišče in 170 milijonov evrov dolgov do bank, kovala v zvezde.

Leta 2007 je Musarjeva za oddajo Tednik na TVS dejala, da je predsednik uprave Aktiva Group »finančni genij in je naredil to, kar je naredil. Mislim, da je prav, da se začnemo tudi v Sloveniji zavedati, da bogati ljudje obstajajo in tudi morajo obstajati.« Seveda se je Horvatu, temu madežu na njeni poti, med predsedniško kampanjo zlahka odrekla.

Ko slišite od Musarjeve besede »človekove pravice, pravičnost, pravice žensk …«, veste, kam morate položiti roko. Na denarnico.

Predsednica pogosto besediči, češ da so njej vedno na prvem mestu človekove pravice. Ne, na prvem mestu je njej in soprogu denar. Čeprav že imata milijone, jima ni dovolj. Musarjeva je v času volilne kampanje vedela, kakšna je predsedniška plača – okoli 3400 evrov neto. Zatrjevala je, da jo »plača predsednika republike zdaj prav nič ne zanima in tangira«.

A ne more iz svoje kože. Nedavno je predstojnik njenega urada Uroš Krek na ministra za finance Klemena Boštjančiča, ki je takrat opravljal delo ministra za javno upravo, naslovil dopis, v katerem sprašuje o ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerih funkcionarjem (torej tudi Musarjevi) ne pripadajo dodatki k plači. Krek je predlagal spremembo ureditve, in sicer tako, da bi tudi funkcionarji prejemali dodatek za delovno uspešnost in obremenjenost, za delo v manj ugodnem delovnem času … Na ministrstvu za javno upravo so takšne »želje« zavrnili.

Ko je ta dopis prišel v javnost, je Musarjeva znova na dan privlekla svoj preizkušeni recept: zavajanje oziroma laganje. Iz njenega urada so sporočili, da ni nikoli trdila, da ni zadovoljna s plačo, ampak da se zgolj zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev. Ko slišite od nje besede »človekove pravice, pravičnost, pravice žensk …«, veste, kam morate položiti roko. Na denarnico.