Žerjav je svojo oceno, da je vlada do zdaj za reševanje gospodarsko-finančne krize naredila premalo, podkrepil z dvomesečno analizo dela državnega zbora. "Ta je v dveh mesecih obravnaval 48 točk, od tega 41 zakonov, od katerih pa so bili samo štirje takšni, ki malo dišijo po ukrepih za blaženje gospodarsko finančne krize. To ni nič," je dejal in dodal, da vlada že več kot mesec dni obljublja tretji paket ukrepov.
Janez Janša (SDS) si bi, kot je dejal, želel, da bi držale navedbe premiera Boruta Pahorja, da je bilo ukrepov dovolj, da pa jih vlada ne zna predstaviti na pravi način. "Namesto tega pa je dejstvo, da je opozicija predlagala več protikriznih ukrepov kot vlada in da smo komaj izsilili informacijo o tem, kaj bo vseboval tretji sveženj ukrepov," pravi.
Glede na navedbe nekaterih ekonomistov, da naj bi Slovenija krizo pričakala slabo pripravljena, pa je dejal, da je imela Slovenija po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v začetku krize eno najboljših izhodišč za spopad krizo, saj je bila ena najnižje zadolženih držav v EU: "In to rezervo zdaj kuri vlada."
Predsednik SDS Janša je še ocenil, da so strukturne reforme, ki jih napoveduje Pahor potrebne, vendar pa bo po njegovem problem nastal takoj, ko bodo na dan prišli prvi predlogi. Pri tem pa je sicer Pahorjeva vlada po njegovem v prednosti pred prejšnjo vlado, daj je največji sindikat "politično na njeni strani".
Bogdan Barovič (SNS) meni, da se je vlada pri sprejemanju protikriznih ukrepov trudila, "druga resnica" pa po njegovem je, da je bilo sprejetih bolj malo ukrepov. Ocenil je tudi, da je Slovenija trenutno le v recesiji in da bo v pravo krizo prišla šele med marcem in junijem prihodnje leto. "Takrat bo pa hudo," je dejal.
Po mnenju predsednika SLS Žerjava je sicer v tej vladi kar nekaj šibkih členov, zato bo njegovi po oceni relativno hitro prišlo do rekonstrukcije vlade. Po Janševih besedah so v SDS najmanj zadovoljni z ministri, ki se ukvarjajo s protkriznimi ukrepi. Barovič pa v vladi pogreša trdo roko.
Janša je v oddaji še povedal, da se bo 2. julija udeležil zaslišanja, na katerega ga vabi sektor kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana, ker je tak zakon in se ga mora udeležiti, "ne glede na to, kdo je poslal vabilo".
Po njegovem je sicer absurdno, da nekdo trdi, da je to, da nekdo na nekem sestanku reče, da bo neko vprašanje rešeno čez deset let, tajen podatek. Dodal je, da zapisnik sestanka parlamentarnih strank, na katerega se nanaša domnevna izdaja tajnosti, ni bil označen kot tajni dokument po zakonu o tajnih podatkih.
"Če bi bil, bi moral o tem odločati jaz, kar pa nisem odločil," je dejal. Četudi bi bila izvedena procedura za tajne podatke, pa tudi to po Janševih besedah še ne pomeni, da je tajna vsaka beseda, ampak so po njegovem tajne le tiste navedbe, ki lahko ogrozijo vitalne interese države.
V pogovoru so predstavniki treh opozicijskih strank spregovorili tudi o odnosih s Hrvaško in izrazili enotno prepričanje, da Hrvaška ne bo mogla vstopiti v EU, dokler ne bo rešila mejnega spora s Slovenijo. Predsednik SDS Janez Janša je tudi pojasnil, da se današnjega srečanja vrha parlamentarnih strank na to temo ni udeležil zaradi vabila za zaslišanje.
Pojasnil je, da se srečanja ni udeležil, ker ne vidi smisla v tem, da dobi dve vabili. "Z enim vabilom te vabijo na sestanek, z drugim pa na zaslišanje, ker nekdo pravi, da je to, ko nekdo reče, da bo neko vprašanje rešeno čez deset let, tajen podatek," je dejal.
Hrvaška sicer po njegovih besedah ne more postati članica EU, dokler ne reši vprašanja meje s Slovenijo. Je pa po njegovem precej očitno, da Hrvaški očitno do konca leta ne bo uspelo zapreti vseh pristopnih poglavij in vstopiti v EU v času, kot si to želi, četudi Slovenija prej umakne svojo blokado. Tudi sicer je Janša prepričan, da bo EU po volitvah zaposlena predvsem s konstituiranjem svojih organov "in se s Hrvaško in Slovenijo ne bo veliko ukvarjala".
Nevarnost referenduma ob vstopanju Hrvaške v EU v primeru, da odprta vprašanja s Slovenijo ne bodo rešena pravočasno, pa je po njegovem "preprosto dejstvo". "Tako kot Irska odloča o vsakem vprašanju, pomembnem za EU, lahko tudi Slovenija odloča o vsakem svojem zakonu," je spomnil.
Radovan Žerjav (SLS) je medtem menil, da Slovenija lahko deblokira hrvaška pogajanja z EU, če bo ta iz pristopne dokumentacije umaknila sporne zemljevide, lahko pa po njegovem Hrvaška "dobi zeleno luč za vstop v EU šele, ko bo rešila mejo s Slovenijo".
V SNS po besedah Baroviča ostajajo na svojih znanih stališčih. Nasprotujejo podpisu Lizbonske pogodbe, prav tako navedbam, da Slovenija s sporom s hrvaško izgublja kredibilnost. "Namesto tega skuša zgolj vzpostaviti razmerja, ki bi omogočala, da Hrvaška vstopi v EU. Zato smo prepričani, da Hrvaška ne želi v EU," je dejal.
