"Letos je v Zgornjesavski dolini res prava zima, kakršnih smo bili vajeni včasih. Tako je od 8. decembra do 6. januarja v Ratečah zapadlo več kot dva metra snega, v Kranjski Gori meter in pol, v Mojstrani pa okoli 1,2 metra," je pojasnil direktor Komunale Kranjska Gora Blaž Knific. Spomnil je, da je bilo veliko snega tudi že leta 2014, vendar pa tolikšnih snežnih padavin v tako kratkem času domačini v Ratečah ne pomnijo vse od leta 1952.
"Snega je res veliko, ampak sem zadovoljen, da nam je uspelo vse ceste pravočasno urediti, da so bile prevozne," je povedal Knific. Pojasnil je, da so njihove ekipe delale dan in noč ter sneg zlasti iz Rateč tudi odvažale. Ob tem je Knific zadovoljen, da sneg ni povzročal nesreč ali večje materialne škode. Trenutno poteka tudi odstranjevanje snega s streh, pri čemer sodelujejo gorski reševalci.
Veliko snega za seboj potegne tudi veliko stroškov zimske službe, ne prinaša pa tokrat prihodkov od turizma, saj tega onemogoča epidemiološka situacija. "Škoda je, da ni turizma. Razmere s covidom-19 so nas kar zelo udarile," je povedala Tina Brlogar iz Turističnega društva Rateče-Planica. A kot je dodala, jim obiskovalcev vseeno ne manjka, saj tudi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb omogočajo prehajanje meja občin znotraj regije za namen rekreacije.
"Veliko je dnevnih obiskovalcev. To lahko razumemo, saj če si zaprt v nekem bloku, je jasno, da iščeš svež zrak in prosto gibanje. Treba pa je, ko prideš v nek kraj, upoštevati tudi lokalno prebivalstvo in zakonitosti obnašanja ter parkiranja," je izpostavila Brlogarjeva. Kot je dodala, imajo domačini občutek, da marsikdo izigrava odloke.
V zadnjem času Brlogarjeva zato zaznava tudi veliko nestrpnost domačinov. "Pa ne zato, ker bi imeli kaj proti obiskovalcem, temveč zato, ker določeni ne upoštevajo pravil, kar lahko vodi do vnosa okužb, medtem ko se domačini na podeželju ukrepov držijo. Na podeželju je tudi veliko starejših, ki jih covid-19 še bolj skrbi," je pojasnila.
Kot je dejal vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica Gregor Jarkovič, je gibanje v naravi potrebno, po drugi strani pa je treba upoštevati tudi ukrepe za preprečevanje prenosa okužb. Velik obisk nekaterih izletniških točk namreč lahko zbuja skrb za nadaljnje širjenje okužb, zato je potrebna odgovornost posameznikov, da se v primeru preveč množičnega obiska odločijo za drugo lokacijo.
V zadnjih tednih je sicer nadpovprečen obisk tudi na manj znanih izletniških točk. Veliko ljudje je tako ne le v Jasni, Vratih ali Ratečah, temveč tudi v Završnici, Javorniškem Rovtu in na Planini pod Golico. Gneča pa ne povzroča le epidemioloških tveganj temveč tudi preglavice v prometu. Prejšnji vikend in preko praznikov je naval vozil ponekod praktično blokiral ves promet in domačinom onemogočil normalno bivanje, je opozoril Jarkovič.
"Veliko je nedovoljenega parkiranja, kar povzroča težave pri izvajanju zimske službe in negodovanje domačinov, saj ob pomanjkanju parkirišč nekaterih parkirajo kar na zasebnim zemljiščih, dvoriščih in cestiščih," je povedal Jarkovič. Reševanja situacije so se lotili v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, v Kranjski Gori so oblikovali tudi turistične patrulje.
Kot je pojasnil direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber, gre v bistvu za mobilno informacijsko točko. Zaposleni v Turizmu Kranjska Gora gredo na teren med obiskovalce in jih obveščajo o aktualnem dogajanju v destinaciji, jih usmerjajo na parkirišča in informirajo o potrebni opremi za v gore in podobno. S temi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi v poletni sezoni.
Turistična patrulja se v trenutni situaciji sicer ukvarja tudi s spoštovanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Pri tem ugotavlja, da je v času obratovanja žičniških naprav vlada precej večji red, kot v trenutni situaciji, ko so žičnice ustavljene, na smučišče pa brez nadzora prihajajo množice sankačev, turnih smučarjev in pohodnikov.
V kranjskogorskih žičnicah so za ta konec tedna pred odločbo o zaprtju žičnic vložili precej dela in sredstev v ureditev prog in tudi zagotovitev hitrega testiranja na covid-19. "Že zadnjih nekaj mesecev opozarjamo na to, da je izjemno težko delovati na tak način, ko se ukrepi v bistvu sprejemajo dnevno in se pravila igre spreminjajo z danes na jutri," je opozoril Veber.
Upa, da vlada ob ustavitvi žičnic razmišlja o tem, da bi žičničarjem za čas, ko žičnice ne smejo obratovati, omogočila nadomestilo izpada prihodka. "Stroškov je bilo namreč ogromno in žičničarska dejavnost je že v času normalnega poslovanja komaj nad gladino," je dejal Veber, ki meni, da bo ta dejavnost samo ob pomoči države preživela letošnjo zimo.
