Predsednik komisije Jože Dežman v javnem sporočilu gospodarskem ministrstvu vladi in predsedniku republike opozarja, da vlada ni obravnavala ne poročilo za leto 2016 in ne program za leto 2017. Na pobude in dopise se ministrstvo ne odziva, nekateri projekti pripravljeni samovoljno brez potrditve komisije. Najdeni predmeti žrtev ob prekopih in sondiranjih spadajo po zakonu o kulturni dediščini med premično kulturno dediščino, vendar je ministrstvo za kulturo njihovemu oddajanju v pristojne muzeje pričelo nasprotovati. Tako predmeti brez nujne poizkopavalne zaščite ostajajo pri izvajalcih, predstavniki ministrstva pa v dopisih in na sestankih problematizirajo stvari, ki niso niti v njihovi pristojnosti oziroma problematizirajo metodološke postopke dela komisije, ki jih je predpisal zakon.
Komisija vnovič opozarja, da so mnogi, ki sicer v javnosti nastopajo kot zagovorniki od titoizma umorjenih žrtev, v letu 2016 z vsemi sredstvi napadali in diskreditirali komisijo, obenem pa niso ponudili nobene rešitve. »Tudi sedaj kaže, da samo čakajo, kdaj bodo spet kritizirali, sami pa razen besed in obredov kljub pozivom, ki jih je nanje naslavljala Komisija, praviloma niso storili ničesar. Pa je dela za vse več kot dovolj.«
Javno sporočilo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Vladi RS, predsedniku RS
Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v svojem delu imela zelo različne izkušnje z različnimi Vladami RS. Katerakoli Vlada RS je že bila, vedno so na Komisijo vplivale politične razmere oz. so ji dovolile oz. preprečevale delo tako vidne kot nevidne politične, včasih tudi upravne odločitve. S sprejetjem Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev v letu 2015 je Komisija postala organ, ki ima izvedbene pristojnosti pri raziskavi, urejanju in varovanju prikritih morišč in grobišč, pri izkop in pokopu posmrtnih ostankov.
Komisija deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tam so se po sprejemu Zakona v okviru Direktorata za notranji trg izjemno potrudili, imenovali g. Francija Stanonika za tajnika Komisije in omogočili, da je bil program Komisije za leto 2016 sprejet na Vladi RS 31. marca 2016. Z velikimi napori MGRT, Komisije (posebej dr. Jožeta Dežmana, dr. Mitje Ferenca in Pavla Jamnika) in izvajalcev je bil program vsebinsko in finančno realiziran.
Potem je bil g. Stanonik imenovan najprej za vodjo sektorja in nato za v.d. direktorija Direktorata za notranji trg. Njegova zasedenost bi bila lahko razlog, da ni imel več časa za sodelovanje s Komisijo, nikakor pa ne za to, da se je Komisija znašla v položaju, ko svojih zakonsko in poslovniško določenih obveznosti ne more izpolnjevati. Smo v drugi polovici maja 2017 in ne poročilo za leto 2016 in ne program za leto 2017 še nista bila obravnavana na Vladi RS.
Na svoji seji 21. aprila 2017 je Komisija sprejela naslednji sklep: »Komisija ne more delati, ker se sklepi Komisije ne izpolnjujejo, zastalo je tudi redno poslovanje Komisije. Zato nam grozi, da programa za leto 2017 ne bo mogla izvršiti. Zato zahtevamo, da MGRT nemudoma vzpostavi pogoje, da bo Komisija lahko delovala tako, da bo izpolnjevala Zakon.
Naj opozorimo na nekaj akutnih problemov:
- Program še ni bil poslan na Vlado RS
- Ne vzpostavlja se baza podatkov o lastnikih zemljišč
- Ne pripravljajo se razpisi
- Tudi drugi sklepi se ne realizirajo
- Ni odziva na pobude, dopise.«
Sklep smo poslali MGRT, predsedniku Vlade RS in predsedniku RS. Odgovora nanj ni bilo.
Komisija ni obveščena o stanju priprav posameznih projektov, dogaja se, da so nekateri projekti pripravljeni samovoljno brez potrditve Komisije. Šele, ko so se posledice takega ravnanja pokazale ob izdaji naročilnice za iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, smo dobili nekaj podatkov o pripravi projektov. Toda časovna zamuda in neobveščanje Komisije o stanju zadev vodita v razmere, ko se bomo srečevali z znanimi težavami, na katere je Komisija večkrat opozorila. Ne pristajamo na to, da bomo potem v časovni stiski spet nekateri člani Komisije tisti, ki bomo morali reševati stvari, ki bi jih moralo urediti MGRT.
Kot poseben, nerešljiv problem, ki je povezan z že opravljenimi deli in obveznostjo izvajalcev, se je pokazalo vprašanje predmetov žrtev, ki so najdeni ob prekopih in sondiranjih in po Zakonu o kulturni dediščini spadajo med premično kulturno dediščino . Ministrstvo za kulturo je, kljub že nekaj let uveljavljenemu, strokovno korektnemu in zakonsko skladnemu oddajanju predmetov v pristojne muzeje, oddajanju pričelo nasprotovati. Izkopani predmeti brez nujne poizkopavalne zaščite ostajajo pri izvajalcih, predstavniki Ministrstva za kulturo pa v dopisih in na sestankih problematizirajo stvari, ki niso niti v njihovi pristojnosti oziroma problematizirajo metodološke postopke dela Komisije, ki jih je predpisal zakon.
Prav tako ponovno opozarjamo, da so mnogi, ki sicer v javnosti nastopajo kot zagovorniki od titoizma umorjenih žrtev, v letu 2016 z vsemi sredstvi napadali in diskreditirali Komisijo, obenem pa niso ponudili nobene rešitve. Tudi sedaj kaže, da samo čakajo, kdaj bodo spet kritizirali, sami pa razen besed in obredov kljub pozivom, ki jih je nanje naslavljala Komisija, praviloma niso storili ničesar. Pa je dela za vse več kot dovolj.
Zato Komisija, dokler se razmere za njeno delovanje ne bodo uredile v skladu z Zakonom, ne more več prevzemati odgovornosti za izvajanje programa v letu 2017.
Predsednik Komisije: dr. Jože Dežman
