Takoj na začetku naj še enkrat jasno in glasno ponovimo: uredništvo Reporterja obsoja vsako obliko verske nestrpnosti v obe smeri. Pričakujemo, da bo policija našla neznane storilce, ki so v noči na sredo na gradbišče ljubljanske džamije odvrgli svinjske glave, in da se razjasni tudi morebitno ozadje incidenta, ki ga uradni organi obravnavajo kot sum storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Povezovanje Reporterja s tem dogodkom, kar je storila Islamska skupnost v Sloveniji, je brez osnove in zlonamerno. Tako kot Dnevnik, Mladina ali kateri drug slovenski medij ni kriv, da vandali pišejo grafite po zidovih katoliških cerkva, tudi Reporter ne more biti, ne neposredno ne posredno, odgovoren za odvržene živalske kadavre. Pri Reporterju nismo nikoli nikogar pozivali ali nagovarjali k takim dejanjem. Sprevrženo do konca pa je, da se moramo po krivem obtoženi zagovarjati za nekaj, česar nismo storili, niti z ničimer prispevali k temu, kar se je dogodilo.

Obtoževanje in kazanje s prstom na grešnega kozla (Reporter) ni nič drugega kot nedopusten napad na svobodo tiska, pa tudi na svobodo govora! V luči terorističnega napada islamskih džihadistov na uredništvo francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo, ki se je zgodil ravno pred letom dni, gre za zelo neodgovorno in nevarno početje, česar bi se morali predstavniki Islamske skupnosti zelo zavedati. Iskra, ki so jo sprožili, lahko zaneti ogenj. Obtožbe, ki so jih napisali na naš račun, bi lahko kdo razumel tudi kot fatvo.

Nevzet Porić, rdečelasi tajnik Islamske skupnosti, je kot volk v ovčji koži. Elegantno po zahodni modi opravljen gospod, ki po videzu nikakor ne spominja na kakega verskega fanatika. A je v nekaterih dejanjih pravi jastreb, ki bi mu lahko nadrejeni nekoliko pristrigli peruti, saj s svojim zaletavim početjem škodi predvsem muslimanom v Sloveniji. Gre za avtorja obtožujočega zapisa na njihovi spletni strani, ki je opremljen s senzacionalističnim naslovom Reporterjevo hujskanje in svinjske glave. V slogu verske inkvizicije in naglih sodišč je Poriću že nekaj ur po incidentu uspelo spisati pamflet, v katerem mrgoli pavšalnih obtožb na račun našega pisanja – da s članki kontinuirano hujskamo zoper gradnjo džamije, strašimo javnost, širimo sovraštvo zoper muslimane in pozivamo na linč.

Da je prišlo do incidenta, tako Porić, naj bi bila kriva vsebina članka z naslovom Ljubljanska džamija pospešeno raste v nebo, ki je bila dan pred tem objavljena na Reporterjevi spletni strani, s katerim da smo »ponovno hujskali in negativno pisali o gradnji džamije«. Glavni tajnik je premeteno obrnil tezo. V resnici je hujskal on – proti Reporterju, ne pa mi, kot nas je po krivem obtoževal. Kdo pa je Porić, da bo zapovedoval, da se sme samo pozitivno pisati o gradnji džamije?! Da ni dovoljen noben pomislek in nobeno vprašanje?

V inkriminiranem članku smo zapisali, da okoliščine financiranja džamije (glavni sofinancer 35 milijonov evrov težkega projekta je Katar, ki velja za eno najbolj spornih in zadrtih držav na svetu, kjer množično kršijo človekove pravice) še do danes niso natančno pojasnjene. Sklicevali smo se na izjave nekdanjega direktorja Sove in Ovsa dr. Damirja Črnčeca, enega vodilnih varnostnih strokovnjakov v Sloveniji, ki se je pred nekaj tedni v intervjuju za Reporter vprašal: »Francija bo zaprla 160 mošej, ker so v nasprotju z ustavnimi vrednotami. A mi že vemo, kdo in s kakšnimi vrednotami financira džamijo v Ljubljani?« Glede financiranja džamije bi, kot je poudaril, veljalo razmisliti o zaustavitvi gradnje, dokler se ne zagotovi, da to ne bo ustanova za šeriatizacijo. Tudi Katar, ne samo Savdska Arabija, velja namreč za velikega podpornika islamske radikalizacije in teroristične dejavnosti.

Nevzet Porić pa ni samo glavni tajnik Islamske skupnosti, je tudi mestni svetnik v Ljubljani, izvoljen na Listi Zorana Jankovića. Je človek, ki sedi na dveh stolih in za katerega očitno ne velja razsvetljensko načelo ločitve cerkve od države. Na eni strani je pomemben predstavnik muslimanske verske skupnosti, na drugi pa lokalni politik – tovariš Zorana Jankovića. Z županom glavnega mesta je vedno na zvezi, zato tudi ne čudi Jankovićevo takojšnje sodelovanje v gonji proti Reporterju – njegov poziv tožilstvu, da ustrezno ukrepa zoper nas. K temu bi pisec teh vrstic pridal, da naj pristojni organi preverijo tudi govorice, da bi incident s svinjskimi glavami, ki se je zgodil eno noč pred proslavljanjem pravoslavnega novega leta, lahko bil celo insciniran. Da naj bi šlo za umazano politično igro, za nekakšno preusmeritev pozornosti z drugih afer, ki zadnje čase pretresajo Slovenijo. Orkestracija nekaterih odzivov krepi sum, da bi lahko šlo za vnaprej pripravljen scenarij.

Da Porić očitno ni dorasel funkciji, ki jo opravlja, priča tudi njegova lažniva izjava novinarki TV Slovenija, ki jo je posnela kamera, da naj bi ljudje od Reporterja na Islamsko skupnost prihajali izsiljevat denar v zameno za prenehanje kritičnega pisanja. Porić je to podlo laž, ki pove veliko o njegovi kredibilnosti, pred predvajanjem prispevka, najbrž po nasvetu odvetnika, preklical in umaknil – češ da se niso dobro razumeli. Pri Reporterju, ki je resen in verodostojen medij, o čemer priča številno bralstvo tako tiskane kot spletne izdaje, si česa takega ne bi nikoli dovolili.

Reporter bo grožnjam navkljub še naprej ostal zavezan demokraciji in svobodi govora, da bodo naši novinarji in zunanji kolumnisti svobodno pisali tudi o verskih skupnostih, ne da bi pri tem izražali kakršnokoli obliko nestrpnosti. Bernard Brščič je in najbrž še bo kritiziral papeža Frančiška, prav tako bo Gregor Preac pisal o nasilni muslimanski veri v arabskem svetu. Grožnjam in zastraševanju se ni uklonila pokojna Oriana Fallaci, ne danski dnevnik Jyllands Posten, ne francoski Charlie Hebdo, ne številni drugi mediji po svetu – in ne bo se jim niti Reporter.

Je suis Reporter!

*Jaz sem Reporter!