Sodnik Radonjić je namreč v torek v uvodu obrazložitve sodbe, s katero je Noviča oprostil obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, opozoril tudi na domnevne hude pritiske, ki da jih je bil deležen. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika okrožnega sodišča Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba.
Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno.
Pogačnik je v Odmevih na Televiziji Slovenija v sredo dejal, da je po prejemu pojasnil od sodnika Radonjića zaskrbljen bistveno manj kot prej. Ocenjuje, da zadeva ni tako dramatična, kot je bila predstavljena javnosti.
Po Pogačnikovih besedah je iz Radonjićevih pojasnil jasno, da je kot obliko pritiska na svoje delo doživljal po eni strani zahtevo državnega tožilstva za njegovo izločitev, ki so jo zavrnili, pa tudi podobno zahtevo pooblaščenca Jamnikove žene. Prav tako kot obliko pritiska navaja kasnejše pisanje vodje Specializiranega državnega tožilstva Pogačniku kot predsedniku sodišča in ne nazadnje kazensko ovadbo, ki naj bi jo zoper sodnika vložil pooblaščenec Jamnikove žene, je pojasnil Pogačnik.
Že na sredini novinarski konferenci pa je dejal, da "različni ljudje in različni sodniki različno dojemajo ravnanja udeležencev v kazenskem postopku", "ni pa vsako ravnanje stranke že nedovoljen pritisk".
Danes popoldne so z Okrožnega sodišča v Ljubljani o zadevi poslali tudi uradno stališče, ki se bistveno ne razlikuje od Pogačnikove ocene. Zapisali so, da sodišče po prejemu pojasnil s strani Radonjića zaključuje, da zadeva ni takšna, kot je bila predstavljena v javnosti.
"V navedbah je šlo za očitno subjektivno dojemanje sodnika posameznih ravnanj udeležencev postopka. Zahteva za izločitev in pisanje vodje specializiranega državnega tožilstva ne morejo predstavljati nedovoljenega pritiska, še manj se tovrstna ravnanja lahko dojemajo kot zahteva po discipliniranju sodnika," so pojasnili.
Primerljivi položaji so se v dosedanjem delu sodišča po njihovih navedbah že pojavljali, "vendar jih drugi sodniki praviloma niso dojemali na takšen način". "Ima pa vsak sodnik pri tem tudi možnost, ki mu jo daje zakon o sodnem svetu, da sproži postopek za odpravo kršitev, če meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost. Iz pojasnila sodnika Radonjića glede navedb o pritiskih s strani vrha pravosodja je razvidno, da pri tem ni mislil nikogar, ki bi ga bilo možno uvrščati v vrh sodstva," so zapisali.
Glede Radonjićeve bojazni, da zaradi oprostilne sodbe Noviču ne bo napredoval ter da se bo znašel v suspenzu, poudarjajo, da takšna sodnikova odločitev ne more vplivati na njegov o poklicno kariero, tudi "sodnikove navedbe, da bo zaradi svoje odločitve kakorkoli kaznovan, so povsem odveč".
Zapisali so še, da "na podlagi prejetih pojasnil in s tem znanih okoliščin nadaljnje ukrepanje zoper sodnika ni predvideno". "O pobudi vezani na sprožitev disciplinskih postopkov, pa bo predsednik sodišča presojal, ko bo konkretna kazenska zadeva končana," so zapisali. Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika je podal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan.
Radonjić takšnega stališča okrožnega sodišča za STA ni želel komentirati, saj, kot je zapisal, "do pravnomočnosti ne more odgovarjati na nobena vprašanja, povezana z zadevo".
Zahteve za izločitev sodniku sicer v sodnih postopkih niso redkost. Vrhovno sodišče pa evidenc o teh zahtevah ne vodi. "Tako da s podatki o številu tovrstnih zahtev ne razpolagamo," so pojasnili za STA.