Pogačnik: Name zaradi zadeve Novič ni nihče pritiskal; od Radonjića pričakujem pojasnila

Sodnik Radonjić je namreč v torek v uvodu obrazložitve sodbe, s katero je Noviča oprostil obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, opozoril tudi na domnevne hude pritiske, ki da jih je bil deležen. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika okrožnega sodišča Pogačnika, naj ga disciplinira, češ da naj začne soditi, kot je treba. Deležen je bil tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja ter da bo že čez mesec dni v suspenzu, ker je želel soditi pošteno.

Pogačnik je danes zase zagotovil, da nihče v tej državi nanj v tej zadevi ni pritiskal. Radonjića pa je zaprosil, da se do navedb, ki naj bi jih izrekel in so jih povzemali mediji, opredeli in mu do četrtka do zaključka delovnega časa posreduje ustrezna pojasnila. Od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča pa je sam prejel zaprosilo, da navedbe preveri in ga o ugotovitvah obvesti. Slednje so za STA potrdili tudi na vrhovnem sodišču. Če bi se izkazalo, da sodnikove navedbe držijo, bi to po navedbah vrhovnega sodišča terjalo ustrezno reakcijo, ker so pritiski na sodnike nedopustni.

Pogačnik je na novinarski konferenci danes izpostavil, da je pošteno sojenje eden osnovnih postulatov delovanja vsakega sodnika in zaradi takšnega ravnanja ne more biti podvržen nikakršnim ukrepom. "Bojazen, da bi bil katerikoli sodnik zaradi odločitve v konkretnem kazenskem postopku kakorkoli sankcioniran, je popolnoma odveč," je zagotovil.

Po njemu dostopnih informacijah v zvezi z zadevo Novič zoper sodnika Radonjića ne poteka noben disciplinski postopek niti ne noben kazenski postopek. Prav tako ni seznanjen, ali je pooblaščenec žene umorjenega Janka Jamnika Miha Kunič vložil kazensko ovadbo zoper sodnika. "Če je informacija točna, pa ta okoliščina, tudi če je bila ovadba vložena pred izrekom sodbe, sama po sebi v ničemer ne vpliva na nadaljnji potek postopka," je dejal.

V zvezi z navedbami sodnika, da je bil Pogačnik deležen pritiskov tudi s strani Specializiranega državnega tožilstva (SDT), je dejal, da se je z zahtevami SDT v tem primeru srečal dvakrat. Prvič je tožilka SDT Blanka Žgajnar vložila zahtevo za izločitev Radonjića. Slednjo je zavrnil, ker je po poslušanju vseh posnetkov glavnih obravnav ocenil, da videz pristranskosti pri sodniku ni bil okrnjen. Drugič pa mu je vodja SDT Harij Furlan v pisnem dopisu potožil "o določenih neprimernih ravnanjih sodnika", v katerih naj bi sam zaznal elemente kršitev sodniške etike in disciplinske kršitve.

Ker je Pogačnikovo načelo, naj se zadeve rešujejo znotraj samega postopka, se bo o tem, kaj bo naredil s Furlanovim dopisom, odločil, ko bo postopek zaključen, je dejal. Enako bo ravnal s predlogom Radonjića, da naj zoper odvetnika Kuniča zaradi nedostojnega izražanja sproži postopek pri Odvetniški zbornici Slovenije. Je pa Furlanov dopis odstopil v presojo komisiji za etiko pri Sodnem svetu in jo prosil, naj se opredeli do zatrjevanih kršitev.

Sam sicer meni, da "različni ljudje in različni sodniki različno dojemajo ravnanja udeležencev v kazenskem postopku". "Ni pa vsako ravnanje stranke že nedovoljen pritisk," je ocenil.

Pogačnik je danes komentiral tudi sodnikove navedbe v torkovi obrazložitvi sodbe, ko je povsem jasno nakazal, da bi Jamnikov umor lahko bil povezan z nagovarjanjem k umoru enega izmed vodilnih na Kemijskem inštitutu Janeza Plavca, in tožilstvo pozval, naj preiskavo usmeri v to smer. Kot je dejal, teh izjav ne upa vrednostno komentirati, saj Novičev spis pozna le sodni senat. "Dejstvo pa je, da gre za dve ločeni zadevi. Ali je med njima kakršna koli povezava, je vprašanje dokazovanja tudi v drugem postopku," je dejal.

Glede tega, da je sodnik skoraj polovico obrazložitve sodbe namenil opozarjanju na pritiske, je dejal, da zakon jasno določa, kaj vse naj bi vsebovala obrazložitev, med drugim, da se mora v njej sodnik opredeliti do dejanskega stanja, oceniti protislovne dokaze in opredeliti do vseh okoliščin. Kot je dejal, se sam v svoji karieri "še ni znašel v položaju, da bi moral postopati" na način, ki ga je uporabil Radonjić, "da bi lahko obrazložil sodbo".