Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je januarja vladi izdala priporočila glede dajanja referenc ponudnikom na trgu. Vladi je priporočala, naj jih preuči in jo v treh mesecih od prejema priporočil obvesti o sprejetih ukrepih. KPK je namreč takrat ustavila postopek zoper predsednika vlade Roberta Goloba v primeru njegovega intervjuja za podjetje Gallup.
Predsednik vlade se je marca lani srečal s predstavnico podjetja Gallup in ob robu srečanja na prošnjo predstavnikov podjetja posnel pogovor, v katerem je spregovoril o izkušnjah z metodo za merjenje vrednot in zavzetosti zaposlenih. Pogovor je podjetje Gallup objavilo na svoji spletni strani in ga uporabilo v promocijske namene. KPK kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni zaznala, je pa zaznala korupcijska tveganja.
KPK je danes prejela odgovor vlade na ta priporočila, s katerim se je vlada seznanil na četrkovi seji. Vlada ugotavlja, da pričakovano ravnanje funkcionarjev urejata zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter etični kodeks funkcionarjev. Iz tega razloga po njenem mnenju ni potrebe po dodatni ureditvi pričakovanega ravnanja funkcionarjev. Ministre kljub temu opozarja na dosledno spoštovanje določil zakona in kodeksa.
Na KPK so pojasnili, da so njihova priporočila namenjena obvladovanju korupcijskih tveganj, torej preventivnim ukrepom. Zavzemajo se, da bi naslovniki priporočila v čim večji meri upoštevali, pri čemer so dodali, da je na pomen njihovega upoštevanja lani v poročilu o vladavini prava opozorila tudi Evropska komisija.
V primerih, ko pa se nosilci oblasti ne odločijo za upoštevanje priporočil, pa KPK pričakuje, da zavrnitev tudi utemeljijo. Če tega ne storijo, to ni dober znak zavezanosti nosilcev oblasti k preprečevanju korupcije. "Na komisiji sicer v primerjavi z mandatom prejšnje vlade, ko se ta na naša priporočila sploh ni odzivala, zaznavamo napredek; aktualna vlada se na priporočila praviloma vsaj odzove," so dodali.
Na KPK so še poudarili, da bodo učinkoviti le, ko bodo njihove ugotovitve in priporočila v večji meri upoštevana ter ko bodo vsi, torej politika, javni sektor, vključno z drugimi neodvisnimi državnimi organi, gospodarstvo, nevladne organizacije, civilna družba in mediji, sodelovali pri zasledovanju krepitve integritete in s tem preprečevanja korupcije.
