Računsko sodišče je sum kaznivega dejanja ponarejanja listin naznanilo zoper stranko SDS, saj je ta, kot izhaja iz poročila računskega sodišča, kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložila fiktivne listine.
Prav tako je po njihovih ugotovitvah v več primerih s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnala stroške, pri katerih zaradi odsotnosti ustreznih in zadostnih dokazil niso mogli potrditi, da so bile storitve opravljene in da so stroški nastali v povezavi z volilno kampanjo.
Na podlagi zbranih dokazov v revizijah pa je računsko sodišče na inšpektorat za notranje zadeve, inšpektorat za medije in na tržni inšpektorat poslalo obvestila o zaznanih sumih storitve prekrškov. Na inšpektorat za notranje zadeve so poslali obvestilo o sumu kršitve 7. člena zakona o volilni in referendumski kampanji zoper osem organizatorjev volilne kampanje, na inšpektorat za medije sum o prekršku zoper 26 medijev, na tržni inšpektorat pa sum prekrška zoper eno pravno osebo, gospodarsko družbo, ki je sodelovala pri izvedbi volilne kampanje, je za STA pojasnila predsednica računskega sodišča Jana Ahčin.
Računsko sodišče Republike Slovenije je v revizijah pravilnosti financiranja volilnih kampanj za volitve poslancev v državni zbor v letu 2022 sicer sedmim organizatorjem volilnih kampanj izreklo pozitivno mnenje o pravilnosti poslovanja in o pravilnosti poročanja v skladu zakonom o volilni in referendumski kampanji. To so bili Levica, LMŠ, NSi, SAB, SD, Gibanje Svoboda ter predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.
Mnenje s pridržkom pa so dobili SDS, Državljansko gibanje Resni.ca, predstavnik madžarske manjšine Ferenc Horvath in Konkretno, ki je nastopala v gibanju Povežimo Slovenija, izhaja iz sporočila računskega sodišča.
Vse tri stranke so namreč s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnale stroške, ki niso stroški volilne kampanje, poleg tega pa s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo niso poravnale vseh stroškov volilne kampanje. V SDS in Resnici prav tako protivrednosti denarnega prispevka pravne osebe niso pravočasno nakazali v humanitarne namene, v Povežimo Slovenija pa tega še niso storili. V primeru kampanje predstavnika madžarske manjšine Ferenca Horvatha pa so bili s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnani stroški, ki niso stroški volilne kampanje.
Organizatorji so za stroške volilnih kampanj skupaj porabili 3.368.602 evrov. Na podlagi opravljenih revizij so organizatorji volilnih kampanj upravičeni do delnega povračila stroškov volilnih kampanj v znesku 324.000 evrov.
Ugotovljeni znesek nepravilnosti in napak znaša skupaj 333.187 evrov. Deset organizatorjev je z volilnega računa poravnalo stroške v skupnem znesku približno 100 tisočakov, ki jih ni mogoče obravnavati kot stroške volilne kampanje. Osem organizatorjev je prejelo nedovoljene prispevke v skupnem znesku približno 15.000 evrov. Pet organizatorjev je plačalo stroške volilne kampanje v skupnem znesku 83.000 evrov z napačnega računa. Štirje organizatorji so prejeli nedovoljene brezplačne storitve občin, trije pa niso v celoti poravnali stroškov volilnih kampanj z volilnega računa v znesku skoraj 40.000 evrov.
En organizator pa je prikazoval opravljene storitve po podcenjeni vrednosti, še navaja računsko sodišče.
Zaradi ugotovitev, povezanih z nedovoljenimi prispevki za volilno kampanjo, je moralo sedem organizatorjev volilne kampanje v humanitarne namene nakazati skupaj 13.826 evrov, en organizator pa mora to še narediti v okviru izvedbe popravljalnega ukrepa.
Računsko sodišče ugotavlja, da so stroški volilnih kampanj za volitve v državni zbor za leto 2022 za 37 odstotkov večji od primerljivih stroškov volilnih kampanj za volitve v državni zbor leta 2018, ki so tedaj znašali 2.445.313 evrov.
Povprečen strošek volilne kampanje na stranko se je z 222.301 evrov na stranko v letu 2018 povečal na 374.088 evrov na stranko v letu 2022, kar je za več kot 68 odstotkov.
Iz opravljenih revizij izhaja, da je bila v letu 2022 pri večini list kandidatov volilna kampanja obsežnejša. Zgornja meja stroškov volilne kampanje je v letu 2022 znašala 679.773 evrov, pri čemer so stroški volilnih kampanj štirih organizatorjev presegli 80 odstotkov tega zneska.
Delno povračilo stroškov volilne kampanje je leta 2022 za 54 odstotkov preseglo delno povračilo, izplačano organizatorjem volilne kampanje leta 2018, in sicer zaradi višje udeležbe volivcev na volitvah v državni zbor in večjega števila veljavnih glasovnic.
