Gorenak: Dr. Fišer, poglejte se v tole ogledalo!

Objavljamo Gorenakov zapis:

Današnji mediji so nas osrečili z intervjujem  dr. Zvonka Fišerja. V njem spet deli nasvete vsem naokoli, hvali tožilce in njihovo učinkovitost, izreka vrednostne sodbe o ljudeh, ki niso pravnomočno obsojeni, v isti sapi pa politikom strogo prepoveduje komentiranje odprtih sodnih postopkov, torej teh istih zadev. Novinarji seveda povsem nekritično in neanalitično s posebno naklonjenostjo poročajo o vsem, kar je povedal. Upam, da za ta javni nastop davkoplačevalci spet ne bodo plačali 5000 evrov tistim, ki so ga pripravljali za javni nastop, tako kot se je to zgodilo konec prvega poletja letošnjega leta. Ne nameravam več polemizirati z dr. Zvonkom Fišerjem in nesmisli, ki jih je izrekel v intervjuju, zato pa mu v nadaljevanju nastavljam neke vrste ogledalo v katerega se lahko »pogleda«.

Stanje v tožilski organizaciji kot celoti, zlasti pa na Vrhovnem državnem tožilstvu je po moji oceni več kot zaskrbljujoče. Za tako trditev obstaja več razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.

Generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer na vsakem koraku »joka« o tem kako malo tožilcev imamo in kako slabe pogoje za delo imajo, med drugim je o tem govorin na zadnjih izobraževalnih dnevih tožilcev konec novembra letos. Toda kaka je resnica? Najnovejši podatki  The European Commission for the Efficiency of Justice kažejo, da imamo v Republiki Sloveniji izjemno veliko število tožilcev na 100.000 prebivalcev. Tako ima Avstrija 2,6 tožilca na 100.000 prebivalcev; Italija 3,8; Nemčija 6,2; Slovenija pa kar 9 tožilcev na 100.000 prebivalcev. Precej nenavadno nesorazmerno je tudi število zadev, ki na letni ravni pripadejo na posameznega tožilca. V Avstriji tožilci na letni ravni sprejmejo v reševanje 2821 zadev;  v Italiji 1317 zadev; v Nemčiji 967; v Sloveniji pa le 519 zadev. Tudi po številu obtožnih aktov na tožilca na letni ravni Slovenija močno izstopa. Avstrijski tožilec tako na letni ravni v povprečju spiše 353 obtožnih aktov; v Italiji 257; v Nemčiji 234; v Sloveniji pa le 71. V smislu sankcij zoper tožilce Slovenija prav tako izstopa, toda v obratnem smislu.

Generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, Državnotožilski svet in biši minister za pravosodje Aleš Zalar so dan pred imenovanjem druge Janševe vlade 09. 02. 2013 izpeljali postopek imenovanja dotedanjega državnega sekretarja LDS Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. Na to nezakonitost sem opozoril že takrat v vlogi ministra za notranje zadeve. Sprožil sem ustrezne postopke pred Upravnim sodiščem, ki je razsodilo, da je bilo imenovanje nezakonito in da so zgoraj omenjeni akterji, torej tudi dr. Zvonko Fišer ravnali nezakonito in da so »samovoljno izvrševali oblast«. Opravka imamo torej z generalnim državnim tožilcem, ki ravna nezakonito in samovoljno izvršuje oblast.

Julija 2012 sem kot takratni minister za notranje zadeve generalnemu državnemu tožilcu dr. Zvonku Fišerju odstopil v reševanje zaupno poročilo Banke Slovenije, ki se je nanašalo na tako imenovane slabe kredite v bankah, ki so v državni lasti.  Šlo je za sume številnih kaznivih dejanj v vrednosti več milijard evrov, danes tudi javno vemo, da gre za nekaj manj kot pet milijard evrov. Danes, leto in pol po tem vidimo, da se s tem prvovrstnim primerom najhujšega kriminala ukvarja en sam tožilec, ki mu pomagata dve tožilki, v Sloveniji pa imamo okoli 180 tožilcev. Jasno je torej, da dr. Zvonko Fišer nima nobenega resnega namena, da bi resno preganjali ta najhujši kriminal, ki so ga v večini osumljeni njemu enako politično misleči ljudje. »Svojih« se pač ne preganja ali ne.

Pred nekaj meseci je za nekaj dni pobegnila Hilda Tovšak, ki je bila kar šestnajst dni neupravičeno zaprta. In kako sta v danem primeru ukrepala najodgovornejša? Generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer je nad delom Specializiranega državnega tožilstva uvedel nadzor, o čemer je pobudo podal tudi minister za pravosodje dr. Senko Pličanič. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je v zvezi s primerom Hilde Tovšak na Višje sodišče v Ljubljani in na Višje sodišče v Mariboru naslovil zahtevi za pregled poslovanja. Končno pa posledic ni bilo nobenih. Sodišče je ugotovilo, da napak na njihovi strani ni bilo, tožilstvo pa je sporočilo, da je v danem primeru šlo za manjše nepravilnosti. Odgovornosti torej ni prevzel nihče, le davkoplačevalci bodo lahko plačali odškodnino za neupravičeno pridržanje Hilde Tovšak.

Konec novembra 2013 je  v medijih zaokrožilo pismo s prilogami znano pod nazivom »Fišergate 1«. V njem neznanec opisuje razmere na Vrhovnem državnem tožilstvu in izjemna politično motivirana in skonstruirana prizadevanja generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerga in generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca, ki naj bi bila uperjena zoper predsednika SDS Janeza Janšo. Avtor pisma natančno opisuje aktivnosti, ki se tičejo opozicijskih voditeljev zlasti Janeza Janše. Opisuje tudi s sodiščem koordinirane aktivnosti v času procesa Patria in sodelovanje pri oblikovanju senata, ki bo zadevo Patria obravnaval na pritožbeni stopnji, kot tudi pripravo terena na ESČP, če bi se Janez Janša pritožil na to sodišče. Prav tako opisuje aktivnosti vezane na tako imenovano pomoč določenim posameznikom iz levega političnega pola, ki so se znašli v preiskavah.

Neznanec je pismu priložil tudi dokument iz katerega izhaja da Specializirano državno tožilstvo zoper Janeza Janšo vodi finančno preiskavo. Po preverjanju se je pokazalo, da je dokument po bistveni vsebini identičen originalu in da finančna preiskava resnično poteka. To pomeni, da pošiljatelj resnično razpolaga z relevantnimi informacijami, ki jih nikakor ne kaže zanemariti.

V začetku decembra 2013 pa je v medijih zaokrožilo pismo s prilogami pod nazivom »Fisergate 2«. V njem neznanec nadaljuje z opisovanjem razmer na Vrhovnem državnem tožilstvu in opisuje prihajajoče politično motivirane in skonstruirane postopke, ki naj bi jih usmerjala in vodila generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer in generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva Boštjan Škrlec, zoper sedanjega predsednika države Boruta Pahorja. Avtor v pismu med drugim navaja, da naj bi pripravljali posebno akcijo »maneken« usmerjeno proti sedanjemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju. Ta naj bi bil po njihovi oceni »neškodljivo budalo«, saj je samovoljno kandidiral proti njihovemu kandidatu Danilu Turku. Ocenjujejo, da ni dovolj, da je neškodljiv, moral bi biti koristen za politično levico, tako kot njegovi predhodniki. Kot navaja avtor, naj bi zoper predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja skonstruirali finančno preiskavo in to v roku nekaj mesecev.

Pošiljatelj analizira tudi delo generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca, ki naj bi koordiniral vse aktivnosti, zlasti aktivnosti usmerjene proti Janezu Janši, pri čemer naj bi aktivno sodeloval z novinarji in jim pošiljal potrebne dokumente. Pošiljatelj svojo trditev podkrepi s prepisom elektronskega sporočila enemu od novinarjev.

Omenjena sporočila je potrebno sprejeti skrajno resno še posebej zato, ker so se nekatere dosedanje informacije (finančna preiskava zoper Janeza Janšo) povsem potrdile. Na drugi strani pa mnoga ravnanja generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja, kažejo na to, da mu ne gre toliko za vodenje Vrhovnega državnega tožilstva, kot za to, da bi ugajal političnim strankam tranzicijske levice in njihovim metamorfoznim naslednicam, ki so ga izvolile na ta položaj, in nagajal ter škodoval strankam politične desnice, ki so ostro nasprotovale njegovemu imenovanju na ta položaj.