Po koncu epidemije smo se Slovenci utrgali z verige: 23 smrti na cestah v manj kot dveh mesecih

Nesreč s hudimi in lažjimi telesnimi poškodbami je bilo sicer letos za zdaj manj kot lani, kaže statistika agencije. Skupno so od 1. januarja do 10. julija zabeležili 7157 nesreč, v katerih je bilo hudo poškodovanih 290 oseb. Z lažjimi poškodbami jih je odneslo 2334 udeležencev. V enakem lanskem obdobju je bilo v 9467 prometnih nesrečah lažje poškodovanih 3315, hudo poškodovanih pa 399 oseb. Lani je do 10. julija umrlo 58 ljudi.

V času med epidemijo - na agenciji vodijo statistiko med 15. marcem in 15. majem - so zabeležili 51 odstotkov manj prometnih nesreč kot v enakem času lani, število nesreč pa je manjše tudi po preklicu epidemije, in sicer za 35 odstotkov.

Pri agenciji so k osveščanju udeležencev v prometu pristopili tudi z zavedanjem, da bo sproščanje in rahljanje vladnih odlokov za zajezitev covida-19 po koncu epidemije imelo vpliv na prometno varnost. Na cestah je namreč več ljudi, saj se je življenje v tem obdobju kljub višjim številkam okuženih vrnilo v dokaj normalne tirnice.

Obenem na agencije opozarjajo "na tveganje vpliva epidemije na splošno psihofizično stanje voznikov, kar bi se lahko odrazilo tudi v vsakodnevnem ravnanju udeležencev v prometu, ko se bodo znova podali na ceste".

Agencija je v času veljavnosti ukrepov za obvladovanje epidemije javnost preko različnih medijev obveščala in opozarjala na pomembne dejavnike prometne varnosti. Tudi po epidemiji pa so nadaljevali z obveščanjem udeležencev v prometu o nevarnostih, ki pretijo ob nepozornem in malomarnem vedenju na cestah.

Tako je v času od 13. marca do 13. maja 2020 na javnost in medije agencija naslovila 27 preventivnih novic in v povezavi z njimi delila številne objave na spletu in družbenih medijih. Predvsem zaradi uživanja alkohola.

"Te edinstvene razmere so v družbo vnesle še en prav tako ne nepomemben dejavnik na področju prometne varnosti, ki ga ne gre zanemariti, prekomerno uživanje alkohola v času samoosamitve," so še dodali.

Na to, da v času varnostnih ukrepov za zajezitev epidemije ne pozabimo na prometno varnost in posledice vožnje pod vplivom alkohola, opozarjajo tudi v sporočilu za javnost Zavoda Vozim. "Spoštovani sodržavljani, bodite pravi heroji in nikoli ne sedite za volan pod vplivom alkohola ter poskrbite za varen prevoz svojih bližnjih, četudi sredi noči in v pižami," v slogu njihove pobude za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah pozivajo na zavodu.

V času poletja se poraba alkohola poveča, zato opozarjajo tudi turistične delavce, organizatorje in skrbnike, "da svoje goste opomnijo na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola in da jim pomagajo zagotoviti varen prevoz".

Je pa v času po epidemiji manj prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zabeležili so 200 takšnih nesreč, dve s smrtnim izidom, medtem ko je bilo lani v enakem obdobju teh nesreč 268 s petimi smrtnimi žrtvami.

Od 15. marca do 10. julija skupaj je bil alkohol letos primarni vzrok nesreč v 390 primerih, lani v enakem obdobju pa v 503. V času po epidemiji je bilo precej manj tudi nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, in sicer osem. V enakem obdobju lani pa 35.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so še naprej nepravilni premiki z vozilom, neprilagojena hitrost ter nepravilna smer vožnje. Ti so bili v prvi polovici letošnjega leta vzrok za 4272 prometnih nesreč, kar znaša 59,7 odstotkov vseh letošnjih nesreč.

K povišanemu številu žrtev na slovenskih cestah so v času po koncu epidemije prispevali drugi razlogi, največja razlika pa je v v obdobju od konca razglasitve epidemije do 10. julija letos nastala pri smrtnih žrtvah zaradi neupoštevanja prednosti, ko je umrlo sedem ljudi, v času epidemije pa eden.

Največ smrtnih žrtev je bilo letos zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje (18), sledita pa neprilagojena hitrost (11) in neupoštevanje prednosti (9).