Po celonočni seji DZ sprejeta proračun in nepremičninski davek; Bratuškovi zaupnica

Bratuškova je namreč zelo optimistična glede ocene proračunskega predloga in ukrepanja za odpravo presežnega primanjkljaja, ki jo bo danes objavila Evropska komisija.

Proračun in s tem zaupnico vladi so izglasovali poslanci koalicijskih strank, v opoziciji so namreč pred glasovanjem napovedovali, da bodo glasovali proti. "Vlada od tistega, kar je obljubila, ni naredila nič drugega, kot da je zviševala davke," je dejal Andrej Šircelj (SDS) in proračunu očital, da Slovenije ne bo popeljal iz krize.

Vlada s proračunoma za prihodnji leti zasleduje cilj konsolidacije javnih financ. Proračunski primanjkljaj, ki je za letos dovoljen v višini 1,5 milijarde evrov, naj bi se prihodnje leto znižal na eno milijardo evrov, kar izraženo v deležu BDP pomeni 2,9 odstotka. Leta 2015 se bo dodatno znižal na 2,4 odstotka BDP.

Preverjanje zaupanja v DZ v roku enega leta je aktualna vlada zapisala že v koalicijski pogodbi, poteza Bratuškove, ki se je za to odločila prej, pa je marsikoga presenetila. Sama je bila prepričana, da bo zaupnica izglasovana, v nasprotnem primeru bi namreč sledile predčasne volitve in spopadanje z razmerami brez operativne vlade s polnimi pooblastili.

Poslanci opozicije so ob obravnavi proračunov za prihodnji dve leti opozarjali, da sta nerealna in nista razvojno naravnana, med prihodki pa da ne upoštevata drugega kot nove davke. Še posebej so nasprotovali davku na nepremičnine, katerega uvedbo s 1. januarjem 2014 bo DZ predvidoma prav tako podprl še danes.

Proračun za leto 2014 je DZ sprejel že decembra lani, njegove spremembe pa so potrebne zaradi bistvenega poslabšanja napovedi o gospodarski aktivnosti. Medtem ko je veljavni proračun temeljil na vrnitvi k skromni gospodarski rasti že v letu 2014, pa si te po novih napovedih ne moremo obetati prej kot leta 2015.

Proračunski prihodki so prihodnje leto predvideni v višini 8,6 milijarde evrov, odhodki pa bodo znašali 9,6 milijarde evrov. V primerjavi z letošnjim proračunom to pomeni, da se bo moral primanjkljaj oklestiti za krepke pol milijarde evrov. V letu 2015 se prihodki povečujejo za nekaj milijonov evrov, bolj pa se zmanjšuje poraba, tako da se bo proračunski primanjkljaj zmanjšal na 859 milijonov evrov.

Izglasovan razvpiti davek

DZ je ob obstrukciji poslancev SDS sprejel zakon o davku na nepremičnine. Novi davek bo uveden s 1. januarjem 2014, državi in občinam pa bo prispeval skupaj okoli 400 milijonov evrov letno. Tudi ob sprejemanju zakona je opozicija opozarjala predvsem na osnovo za obdavčitev, ki da je nepravična in vprašljiva.

Jože Tanko je obstrukcijo poslancev SDS pojasnil z besedami, da se je zakon sprejemal po nasilnem postopku. V SDS so si prizadevali postopek upočasniti in so vložili tudi veliko število dopolnil, a noben njihov predlog ni bil sprejet. Podobno je dejal Franc Bogovič (SLS), ki je davek na nepremičnine označil za krizni davek, predvsem pa se ne strinja, da se z njim občinam jemlje avtonomijo.

Davek na nepremičnine bo nadomestil štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti.

Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek države, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je ob predstavitvi poudarila, da želijo z zakonom postaviti tudi jasna pravila in omejitve, ki bodo veljala na državni ravni, cilj pa je tudi pravičnejša obdavčitev, zato želijo s predlogom vključiti praviloma vse nepremičnine, z malo izjemami.

Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.

Davčna osnova je ena glavnih točk kritik nasprotnikov davka. Opozarjajo namreč, da je posplošena tržna vrednost v veliko primerih daleč od realnega stanja, zaradi česar bo davek nepravičen. Opozicija je izpostavljala, da bi lahko bila osnova tudi tržna vrednost, kot bi jo ocenil pooblaščeni ocenjevalec.

Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.

Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov nižji davek.

Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, zakon omogoča, da poda predlog za zavarovanje obveznosti iz naslova davka z vknjižbo zastavne pravice ter prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine.

Za poslovne in industrijske stavbe in zemljišča bo stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte in zemljišča 0,40 odstotka. Zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 odstotka.

Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 odstotka, druge stavbe - stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa z 0,50 odstotka.

Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15 odstotka, gozdna zemljišča z 0,07 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.

Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.

Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike, ki služijo za javno in splošno rabo, sakralne objekte v lasti registriranih verskih skupnosti ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU.