Državni svetniki so danes s 27 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o davku na nepremičnine. Zakon po njihovem mnenju ni sprejemljiv med drugim zaradi poseganja v avtonomijo lokalnih skupnosti in dodatnega obremenjevanja gospodarstva.
"Ta zakon je za lokalno samoupravo eksistenčnega pomena," je dejal vodja interesne skupine lokalnih interesov, ki je predlagala veto, Milan Ozimič. Predlagatelji so opozorili, da se pri pripravi zakona ni upoštevalo pripomb predstavnikov občin, ter menili, da zakon pomeni velik poseg v avtonomijo lokalnih skupnosti in da je ustavno sporen.
Prepričani so, da je obdavčitev stavb, ki so v javni rabi, nesmiselna, ter da je podlaga za obdavčitev - podatki v registru nepremičnin in množično vrednotenje - neprimerna. Z vetom želijo predlagatelja znova opozoriti in mu naložiti polno odgovornost na posledice, ki jih bo imel za lokalno samoupravo.
Sopredlagatelj predloga za veto Alojz Kovšca je dejal, da trenutek za sprejem takšnega zakona - ob tem, da je malo gospodarstvo že tako dodatno obremenjeno, med drugim s spremembami pri dohodnini in pokojninskem zavarovanju, ter da pada kupna moč in se povečuje brezposelnost - neprimeren. Opozoril je, da je zakon namenjen krpanju proračuna ne glede na posledice ter da bi se bilo treba v javno obravnavi "ne samo poslušati, ampak slišati".
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je dejala, da so obstoječe rešitve po posameznih občinah neprimerljive in nepravične, saj lahko občine arbitrarno določajo višino dajatve. Poudarila je, da zakon v ničemer ne omejuje občin, kako bodo sredstva uporabila. Glede obdavčitev nepremičnin v lasti občin in stavb za javni namen je dejala, da na tem principu deluje celoten davčni sistem v Sloveniji, saj se plačuje npr. dohodnina tudi na uslužbence občinske ali države uprave ter davek na dodano vrednost, tudi če je zavezanec občina ali država.
Treba je upoštevati tudi okoliščine proračunskega neravnovesja, zato je davek zastavljen kot dodatni fiskalni vir, pravi Vraničarjeva in dodaja, da je glede na teorijo in izkušnje takšen davek - v primerjavi z drugimi dodatnimi davčnimi obremenitvami - najmanj škodljiv za gospodarsko rast. Na ministrstvu menijo, da bo v prihodnje omogočil spremembe v strukturi davčnih prihodkov, predvsem v smeri razbremenitve dela.
Državna svetnica Marija Lah, sicer predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, se ni strinjala s predlogom za odložilni veto, saj da ta sam po sebi ne bo rešil ničesar. Glede očitkov o neustavnosti je dejala, da bi bilo treba zakon poslati ustavnemu sodišču v presojo, glede očitkov o nedodelanosti, da bi bilo bolj učinkovito pripraviti pripombe za finančno ministrstvo in vlado. Zavrnila pa je očitek da se poslabšuje položaj gospodarskih subjektov, in sicer na podlagi preračunov zbornice, ki so pokazali, da bi več plačevali tisti člani, ki so na območjih, kjer sedaj ne plačujejo nadomestila, vsi ostali pa približno enako kot sedaj. Glede očitkov o zmanjšanju avtonomije občin pa je menila, da se bo verjetno ogrozilo nekaj aktivnosti občin.
Državni svetnik Igor Antauer, sicer generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je nasprotno ocenil, da "se zelo trudimo odžagati slovensko gospodarsko vejo", in poudaril, da bi bilo treba nehati razmišljati proračunsko, ampak produktivno. Ob navedbah Vraničarjeve, da je ta davek najmanj škodljiv za gospodarsko rast, se je vprašal, kdaj se bomo začeli pogovarjati o koristnosti za gospodarstvo.
Svetniki proti proračunu
Državni svetniki so danes s 17 glasovi za in sedmimi proti sprejeli odložilni veto na zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015. Med drugim se ne strinjajo z določbami glede predvidene zadolžitve države in financiranja občin.
Bojan Kekec je v imenu interesne skupine lokalnih interesov, ki je predlagala veto, dejal, da je v zakonu več spornih vsebin. Med njimi so po mnenju skupine določbe, da se lahko država naslednje leto za kritje presežka odhodkov nad prihodki, izdajo dolžniških vrednostnih papirjev in potrebe izvrševanja proračunov zadolži za skupno skoraj 10 milijard evrov. Takšna politika zadolževanja lahko pripelje v res težko situacijo in pomeni odmik od fiskalnega pravila, menijo.
V interesni skupini opozarjajo med drugim tudi na poseg v financiranje občin z znižanjem sofinanciranja investicij za leto 2014 s sedanjih štirih na dva odstotka skupne primerne porabe v občini ter na posledičen vpliv na sofinanciranje evropsko podprtih projektov. Izpostavljajo tudi znižanje povprečnine za leto 2015. Menijo, da ni racionalizacije v javnem sektorju, ter se ne strinjajo z določilom, da se lahko izkupiček od prodaje državnih naložb porabi za spodbujanje gospodarstva.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je glede zadolževanja dejala, da je treba upoštevati, da je treba samo za odplačilo glavnic posojil do aprila 2014 zagotoviti 3,2 milijarde evrov, da gre pri navedeni izdaji dolžniških vrednostnih papirjev za milijardo evrov za začasen prenos lastniških dolžniških vrednostnih papirjev, da je možnost zadolžitve za namen intervencij na trgu vrednostnih papirjev namenjen izključno za spodbujanje likvidnosti trga (kar doslej še ni bilo uporabljeno, instrument pa zakoni že omogočajo). Gre za opcije, ki jih ni mogoče seštevati, je dejala.
Ob očitkih o ogroženosti investicijskih projektov, ki jih sofinancira EU, je navedla podatke, da so občine lani za lastno udeležbo pri evropskih projektih namenile 6,6 milijona evrov ali 15 odstotkov vseh prejetih sredstev. Letos je v državnem proračunu za te namene predvidenih 44 milijonov evrov, od tega je načrtovane soudeležbe občin za 9,9 milijona evrov oz. 22,5 odstotka. Delež sredstev, namenjenih soudeležbi, v celotni vrednosti investicij je lani znašal dobrih sedem odstotkov, letos pa bo, če bodo sredstva v celoti realizirana, 3,4 odstotka. Prehodne določbe zakona sicer določajo, da bodo občine lahko pridobile celotna pripadajoča sredstva za financiranje projektov v teku.
Glede povprečnine je povedala, da je za prihodnje leto določena tako, kot so se dogovorili s predstavniki občin, za leto 2015 pa dogovora ni, bodo pa pogovore nadaljevali. O določbi, da se lahko kupnina od prodaje kapitalskih naložb porabi pred podjetniškega sklada za podporo gospodarstvu, Vraničarjeva pravi, da le dopušča to možnost in da bo uporabljena izjemoma, če spodbud gospodarstvu ne bo mogoče zagotoviti drugače.