»Če Janez Janša ne bi bil sestavil vlade, bi se sredi epidemije znašli v volilni kampanji,« je dejal prvak NSI Matej Tonin ob prvih sto dneh vlade. Zato je prepričan, da se je NSI odločila pravilno, ko je vstopila v vladno koalicijo. Kot ugotavlja, stvari delujejo dobro, komunikacija teče, odprte zadeve redno usklajujejo. Ena ključnih tem, o katerih trenutno potekajo pogovori, so demografski izzivi. Verjame, da bi demografski urad in demografski sklad lahko dobili jeseni.
Za NSI je pomembno, da se vse državno premoženje združi pod isto streho in da demografski sklad ne bi skrbel zgolj za starejše, ampak za celotno prebivalstvo, tudi za večjo rodnost in vračanje visokokvalificiranih Slovencev v domovino. Pri uradu za demografijo pušča odprto možnost, da ga vodi minister, čeprav koalicijska pogodba tega ne določa natančno.
NSI se sicer zavzema za to, da bi urad vodil direktor. Vendar pa ne želijo, da bi direktor demografskega sklada govoril, kaj mora realizirati minister za delo in socialo. Skladno s koalicijsko pogodbo bo položaj predstojnika tega urada pripadel Desusu, pri skladu pa so odprte vse možnosti.
Če bo Desus dobil tretjega ministra, se bodo porušila razmerja med koalicijskimi partnerji, saj bo stranka s petimi poslanci imela enako število kot NSI s sedmimi. Poleg tega ima SMC, ki ima po odhodu dveh poslancev le enega poslanca več kot NSI, štiri ministre in predsednika državnega zbora.
Kljub temu Tonin ne bo zahteval še četrtega ministra, saj jim je bolj kot kadrovski položaji pomembno to, kar lahko storijo dobrega za Slovenijo: »Vsekakor je treba bremena pravično razdeliti.« Bolj natančno se bodo lahko o teh stvareh pogovarjali, ko se bodo razmere v drugih koalicijskih strankah konsolidirale.
Glede trdnosti koalicije je prvak NSI dejal, da v politiki ni nič dokončnega, stvari se hitro spreminjajo. Ključ do predčasnih volitev ima v rokah premier Janez Janša. Na podlagi internih raziskav v stranki računajo, da je članstvo zadovoljno z delom njihove ministrske ekipe in vlade nasploh. Da pa bodo za vstop v vlado plačali neko ceno, so vedeli vnaprej in jo tudi sprejemajo ob dejstvu, da so doslej v vsaki koaliciji pridobivale večje stranke, manjše pa izgubljale.
Po anketah se je NSI po vstopu vlade znižala podpora javnosti. Neuradno smo zvedeli, da naj bi januarja stranki namerili okoli 11 odstotkov, zdaj pa okoli 7,5 odstotka. Seveda nekatere ankete kažejo še na večji padec, toda v državni zbor naj bi vseeno prišla. Čeprav je NSI šla v Janševo vlado, naj bi se največ nezadovoljnih anketirancev »preselilo« v SDS, ker naj bi bila NSI premalo radikalna. Hkrati pa NSI ne pridobiva novih volivcev iz zmernega dela desnosredinskega prostora.
Lani avgusta je napovedala pohod v sredino, zdaj je ostala brez »sredinskih« volivcev, to je tistih, ki zavračajo njeno sodelovanje z Janšo. V tem primeru bi lahko NSI računala na nove volivce, izgubila pa bi tiste, ki jih je izgubila tudi z vstopom v Janševo vlado.
