Čeprav so omenjeni jumboplakati na različnih koncih Slovenije razobešeni že nekaj dni, jih Slovenci, ki pridno ostajajo doma v svoji občini, v najrazličnejših izvedbah spoznavajo relativno počasi - prek interneta. Ljudje si tako nič več ne belijo glave s tem, ali gre pri kampanji, s katero opozarjajo na epidemijo novega koronavirusa, tudi za zgodnjo predvolilno kampanjo ali ne, bolj se čudijo temu, zakaj neki se stranka SDS slovenskim požrtvovalnim delavcem zahvaljuje s fotografijami Rusov, Nemcev, Italijanov …
Tudi zdravstveni delavci na plakatu so v resnici ruski.
Italijanska prodajalka in zaigrana resničnost
Nobena skrivnost ni, da na plakatih uporabljene fotografije izvirajo s portala Shutterstock, spletnega ponudnika t. i. stock fotografij . Nobena skrivnost ni niti, da se nobena dobra oglaševalska kampanja ne zateka k tovrstnim fotografijam, še posebej pa ne taka, ki poudarja domoljubje in ki prav s tem, da »neznanim« junakom v boju proti koronavirusu da tudi obraze, igra na čustva ljudi.
Kako so se ob pogledu na »simbolično« fotografijo gasilca v ruski gasilski uniformi počutili nekateri slovenski gasilci, smo že pisali. Zagotovo pa ob pogledu na plakat, ki prikazuje prodajalko z masko ne bi ostala hladna niti resnična prodajalka s fotografije. Gre namreč za fotografijo, ki jo je v italijanskem mestu Avetrana 16. marca letos posnela fotografinja Anna Fedorova in prikazuje resnično italijansko prodajalko v času koronavirusa, ne pa sliko priložnostnega fotomodela. Poleg tega ima fotografija na Shutterstock licenčno oznako »editorial use only«, vključno z zahtevo po navedbi fotografinje, kar je bližje tematskim člankom kot pa kampanji z logotipom politične stranke.
Italijanska prodajalka v času koronavirusa na slovenskih plakatih.
Toda tudi če pri vsem skupaj spregledamo kopico nerodnosti in površnosti in se osredotočimo le na dober namen kampanje, bi težko trdili, da je ta dejansko dosežen, saj mu ravno uporaba nekaterih fotografij, ki se v različnih kontekstih pojavljajo na različnih koncih sveta, nižajo vrednost in verodostojnost.
Znano je namreč, da je tovrstni pristop k oglaševanju bolj značilen za spletno prodajo »čudežnih« zdravil dvomljivega slovesa, pri katerih ne manjka kupljenih »domačih« obrazov tako zdravnikov specialistov kot tudi domnevno zadovoljnih uporabnikov zdravila.
Nemška fotografija matere in otroka z masko je tako, kot nam hitro pokažejo spletni iskalniki fotografij, izredno priljubljena v arabskih deželah, 12. marca letos pa so jo uporabili tudi v članku z naslovom Koronavirus: V Sloveniji razglašena epidemija v reviji Ona Plus.
Slika dečka z masko je bila že ničkolikokrat uporabljena, tudi v Sloveniji.
Vladna ali strankarska kampanja?
Poleg vsega naštetega se ob tokratni plakatni kampanji stranke SDS postavlja tudi vprašanje, kdo stoji za grafično podobo te kampanje.
Če bi sklepali po nerodnosti pri izboru kupljenih fotografij, bi to lahko bila ista oseba, ki je na spletu namesto Pirana kupila sliko Rovinja. Če pa podrobneje pogledamo sam način dela, lahko že površni opazovalec ugotovi, da gre za grafično podobo, ki se smiselno dopolnjuje s slikami, s katerimi vlada na spletu promovira protikorona ukrepe.
Ob tem se sama po sebi ponuja tudi primerjava s tujino. V večini držav, kjer se v teh dneh v javnosti pojavljajo plakati, namenjeni ozaveščanju ljudi glede novega koronavirusa, gre za premišljene oglaševalske projekte, ki jih financira država in ne posamezna politična stranka.
Spodrsljaj s stock fotografijami si je lani privoščila tudi madžarska vlada.
Zanimiva pa je še ena primerjava in sicer primerjava z lansko plakatno kampanjo madžarske vlade,v kateri so promovirali družinske vrednote, pri tem pa uporabili prav tako na spletu kupljeno fotografijo fanta, ki je dve leti pred tem po zaslugi kontroverzne švedske oglaševalske kampanje zaslovel kot nezvesti fant, ki se ozira za drugimi ženskami.
