Mnogi se ob tem na družbenih omrežjih zgražajo, da največja vladna stranka epidemijo izrablja za svojo politično kampanjo. Vprašljivi so tudi učinki takšne kampanje, saj so ulice večinoma prazne, ker so ljudje doma, poleg tega ne smejo prehajati v druge občine.
Na vprašanja, kdo je financira prikrito politično kampanjo SDS, generalni sekretar vlade Božo Predalič odgovorja, da »stranka SDS s svojim denarjem dodatno osvešča prebivalce v zvezi s koronavirosom.«
To drži le delno, saj SDS tako kot druge stranke večino sredstev za svoje delovanje prejme iz državnega proračuna. Ker ima daleč največ volivcev, prejme tudi daleč največ javnih sredstev.
Po podatkih Ajpesa je SDS leta 2018 imela 1.779.219 evrov prihodkov, od tega so iz javnih financ prejeli 1.092.577 evrov, poslovnih prihodkov od opravljanja lastne dejavnosti pa 579.951 evrov.
Iz dobrega milijona javnih sredstev se tako financira politična kampanja SDS sredi epidemije koronavirusa.
Iz članarin je SDS prejela 114.716 evrov, 395.351 evrov pa z denarnimi prispevki fizičnih oseb. Iz proračuna je imela skupno 663.538 evrov prihodkov, iz lokalnih skupnosti pa 429.039 evrov.
Kot so zapisali v lanskem poslovnem poročilu, je bilo na volitvah leta 2018 izvoljenih 25 poslancev SDS, na lokalnih volitvah pa 17 županov iz vrst SDS in 636 občinskih svetnikov. Od uspeha na državnih in lokalnih volitvah je odvisna višina sredstev, ki jih prejmejo iz državnega in občinskih proračunov.
Za lani še ni podatkov na Ajpesu, predvidevamo pa lahko, da je SDS prejela nekoliko več javnih sredstev (po naši oceni za približno 160.000 evrov več), saj so približno polovico leta 2018 (volitve so bile junija) prejemali proračunska sredstva na podlagi rezultatov iz leta 2014, ko je SDS volilo približno 225 tisoč volivcev manj.
Iz dobrega milijona javnih sredstev se tako financira politična kampanja SDS sredi epidemije koronavirusa. Pred tem je SDS po Sloveniji s plakati pozivala v Slovensko vojsko, k varovanju južne meje pred vpadi migrantov, si čestitala za 30. obletnico delovanja in se pred volitvami leta 2018 borila za svobodo govora.
