Slovenski konzularni zbor aktivno sodeluje z institucijami v državi pri ustvarjanju zunanje politike in pri pospeševanju mednarodnega gospodarskega in širšega sodelovanja. Nekarierna diplomacija, pod katero spadajo častni konzuli, po svoji funkciji dopolnjuje uradno diplomacijo. Prav zato častni konzuli v Sloveniji dejavno sodelujejo z vsemi institucijami, ki ustvarjajo zunanjo politiko ter pospešujejo mednarodno gospodarsko sodelovanja.
Ker ima tu vidno vlogo tudi predsednik republike, je Slovenski konzularni zbor pripravil soočenje predsedniških kandidatov, s fokusom na zunanjo politiko in gospodarsko diplomacijo ter vlogi predsednika republike pri tem. Pogovor med izbranimi kandidati – soočenja se žal nista mogla udeležiti Miha Kordiš in Sabina Senčar – je vodil Peter Frankl. Soočenja v Štihovi dvorani Cankarjevega doma se je udeležila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, prvi predsednik Milan Kučan, mnogi veleposlaniki, delujoči v Sloveniji, poslanci, župani, gospodarstveniki ter mnogi drugi.
V današnjem času, ko se v Evropi spopadamo z eno najhujših varnostnih kriz po drugi svetovni vojni in naraščajočo negotovostjo energetske preskrbe, smo priča tektonskim premikom na svetovnem geopolitičnem področju in preizkušnji čvrstosti ter enotnosti demokratičnega sveta in vrednot.
Bolj kot kadarkoli doslej je zato pomemben aktiven angažma vseh deležnikov, ki sodelujemo pri kreiranju naših zunanjepolitičnih, varnostnih in okoljskih usmeritev, kot tudi mednarodnih gospodarskih povezav, ki so steber razvoja naše družbe in blaginje rodov, ki prihajajo za nami, je v pozdravnem nagovoru poudaril gostitelj in pobudnik soočenja, predsednik Slovenskega konzularnega zbora Janez Škrabec, častni konzul Kraljevine Maroko.
Slovenski konzularni zbor je včeraj gostil soočenje predsedniških kandidatov
Šlo je pravzaprav za prvo soočanje na temo zunanje politike povezane z pristojnostmi predsednika oziroma predsednice republike, kjer sta očitno razliko in poznavanje problematike pokazala izkušena politika Milan Brglez in Anže Logar, sledil pa jima je Vladimir Prebilič .
“Pred petnajstimi leti si ne bi mislil, da bom vodil soočenje petih predsedniških kandidatov in da bom na tem srečanju najstarejši,” je provokativno začel Frankl in zbrane vprašal ali ne bi bilo boljše, če bi se videli v naslednjih letih v ekzekutivi, ne pa na predsedniškem položaju, glede na leta.
“Profesor ali niste premladi za predsednika države, letnik 74 ste, je Frank izzval Vladimirja Prebiliča, ki je menil, da je letnik 74 “čudovit letnik”. “To je letnik zadnje jugoslovanske ustave, ki je dopolnjena v tem smislu, da je lahko Slovenija izstopila iz Jugoslavije…V bistvu pa nisem več tako mlad, samo dobro izgledam”.
Zoran Milanović je starejši, kot ste vi vi vsi, potem Sergio Mattarella – Italija, Van der Bellen – Austria. To so gospodje, ki že imajo častitljiva leta. Seveda na Madžarskem je predsednica gospa Katarina Novak. Ta je pa mlajša. Ampak njih se pa ne voli neposredno.
Spoštovana doktorica Pirc Musar ali se ne vidite morda v eksekutivi prej, kot pa pri rosnih letih, ko sva oba tako mlada, vi celo mlajši, pa že predsednica? Kandidatka, se je opravil Frank. “V izvršilni veji oblasti bi se gotovo prej postarala, kot na predsedniški funkciji, ker je bolj naporna, stresna in kar se tiče sklepanja gnilih kompromisov” je odgovorila Pirčeva in dodala, da izvršilna veja oblasti pri njej nikoli ni bila intimna opcija. “Imam 54 let in vendarle mislim, da sem sedaj na vrhuncu neke intelektualne moči,” je še dodala Pirčeva.
Gospod Cigler Kralj vi se tudi vidite kot predsednika, pa vas vprašam ali ne bo eksekutiva trpela zato, ker ne boste v eksekutivi, je provociral Frankl. “Preizkusil sem se v eksekutivi, preizkusil sem se v stroki, preizkusil sem se zdajle v poslanski funkciji… Lahko vam zagotovim, da če mislite, da sem premlad, bo ta napaka vsako leto manjša”.
“Jaz ne mislim, da ste premladi, jaz samo mislim, da bo eksekutiva trpela, ker ste vi v tej funkciji ,” je dejal Frankl.
“Jaz se počutim ravno primerne starosti kot kandidat za predsednika republike,” je bil odločen Anže Logar. “A je Sergio Mattarella prestar, ali je Joe Biden prestar,” je zanimalo Frankla. “To je odvisno od države, kjer ta predsednik je. Za tistega, kjer ne velja, da ni prestar, je odgovarjal Logar, ki misli, da je ravno primernih let za predsednika,” je menil Logar.
“Sam se nikakor ne počutim premlad glede na to kakšne funkcije sem že opravljal, zlasti kot predsednik državnega zbora, kjer so nekatere zadeve primerljive v marsičem. Tudi mislim, da imam dovolj diplomatske spretnosti, da bi lahko pomagal, da bo Slovenija prosperirala tudi na tem področju. Drugače pa po dveh mandatih grem v penzijo”.
Nato so predsedniški kandidati soočili mnenja predvsem o zunanji politiki, kjer je bila opazna razlika med odgovori Milana Brgleza, Anžeta Logarja in Vladimirja Prebiliča, ter ostalimi.
Več v spodnjem videu portala TopNews, ki ga je posnel Vladimir Vodušek
