Slednji naj bi se v letu 2030 povzpel na 300 milijonov evrov, izhaja iz strategije skupine za obdobje 2026-2030, ki jo je poleg poslovnega načrta za prihodnje leto v četrtek potrdil nadzorni svet.

V Petrolu ob današnji objavi poslovnega načrta in prihodnje strategije poudarjajo, da bodo v razmerah, ki jih oblikujejo regulacija cen goriv v Sloveniji, geopolitične napetosti in rast stroškov dela, tudi v letu 2026 ohranjali stabilnost poslovanja, krepili položaj na domačih in regionalnih trgih ter z osredotočenjem na rast ključnih segmentov ustvarjali višjo dodano vrednost.

Poslovni načrt po navedbah družbe temelji na odgovornem upravljanju energetskih tveganj in jasni usmeritvi v projekte, ki pospešujejo prehod v čistejše energetske rešitve. Predsednik uprave Petrola Sašo Berger poudarja, da v novo poslovno leto vstopajo s premišljenimi koraki za krepitev odpornosti in s poudarkom na projektih, ki ustvarjajo dolgoročno vrednost ter izboljšujejo izkušnjo kupcev.

"Nova strategija 2026-2030 jasno usmerja Petrol na pot multienergetskega podjetja. Prepričan sem, da smo dobro pripravljeni na izzive hitro spreminjajočega se okolja in da bomo tudi v prihodnjih letih gradili trdne temelje za trajnostno rast," je navedel Berger.

Da Petrol "kljub pritiskom regulatornega okolja v Sloveniji" ohranja trdno poslovanje in jasno smer razvoja, poudarja tudi predsednica nadzornega sveta Vesna Južna. "Nadzorni svet podpira cilje poslovnega načrta za leto 2026 in novo strategijo skupine, ki v letu 2030 načrtuje EBITDA v višini več kot 500 milijonov evrov, pri čemer pa bomo za investicije namenili 750 milijonov evrov. Pri tem neto dolg/EBITDA ne bo presegel 1. Povečevanje produktivnosti ostaja naša zaveza," je dejala.

Prihodki od prodaje skupine Petrol naj bi v 2026 po načrtih nanesli 5,7 milijona evrov, kosmati poslovni izid 792,3 milijona evrov, EBITDA 350,2 milijona evrov, čisti dobiček pa 191,7 milijona evrov. Za naložbe naj bi namenili 150 milijonov evrov, velik del bo namenjen projektom energetske tranzicije in digitalizacije. Razmerje med neto dolgom in EBITDA naj bi znašalo 1,1.

Načrtovane rezultate bo skupina prihodnje leto dosegla s prodajo 4,2 milijona ton goriv in derivatov, trgovskega blaga in storitev v višini 670,4 milijona evrov, 9,6 TWh zemeljskega plina, 3,4 TWh električne energije.

V prvih devetih mesecih letos je Petrol na ravni skupine ustvaril 4,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje. EBITDA je znašal 244,8 milijona evrov, čisti dobiček pa 135,8 milijona evrov. V začetku leta je Petrol za celotno letošnje leto računal na prihodke v višini 6,1 milijarde evrov, EBITDA v višini 339 milijonov evrov in čisti dobiček v višini 177,8 milijona evrov.

Medtem ko so v Petrolu letos vseskozi poudarjali, da lahko posegi regulatorjev v cenovno politiko povzročijo odstopanje letošnjih poslovnih rezultatov, so kazalniki poslovanja doslej višji. Od poletja je v veljavi zaostrena regulacija cen naftnih derivatov. Ta bo veljala še naprej, čeprav je vlada sprva trgovcem na avtocestah nameravala omogočiti višje dovoljene marže.

Petrol je danes še sporočil, da je arbitražno sodišče Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) ugotovilo, da je Gazprom Export v obdobju od junija do decembra 2022 kršil svoje pogodbene obveznosti do družbe Geoplin (ta je v lasti Petrola) po dolgoročni pogodbi o dobavi zemeljskega plina. Sodišče je odredilo, da mora Gazprom Export Geoplinu plačati odškodnino v višini 185,2 milijona evrov ter pripadajoče obresti in stroške postopka. Izvršitev odločbe je sicer po navedbah Petrola še negotova.