Ne vsi, nekateri to delajo iz drugih motivov – čast, slava, denar, maščevalnost, Kučanovo trepljanje. Zadnje ima posebno čudežno moč. Čeprav zaradi tega, ker je Kučan komu roko položil na ramo, ta ni shodil, je pa lahko odšel na sodišče. Tudi to je čudež. Ker pa politika ni religija, ne glede na lastne biblične pripovedi, pa je treba upoštevati, da izdaje tovarišev in prijateljev niso nekaj novega, ampak sestavni del tega posla. In da je tudi Petrov več kot pa v biblični zgodbi. Jezus je tako imel še srečo, da je imel le enega Petra.
Peter Jambrek je bil kot Peter vseskozi njihov, desni, ves, čeprav to ni zgodba o desnem in levem razbojniku. Tako je pač kazalo. Potem si je s skupino somišljenikov sposodila metodo tajne službe Mihe Brejca – in so v zakulisju pri njem doma ustanovili Janezu Janši kontra stranko kot intelektualno in moralno etično. Nekaj podobnega, kot ima zdaj Cerar, pa ne deluje povsem, ker moralo in etiko cepiti na politiko je malo shizofreno. Z Virantom in Brejcem še posebno. Ko je minil prvi šok in je Janković zapravil priložnost, so šli v koalicijo z Janšo. Petelinu ni bilo treba niti drugič zapeti, ker se še prebudil ni, ko je ta stranka oz. njen bleščeči lider Gregor Virant še drugič izdal Janšo, to so vnaprej vedeli vsi, razen tistih, ki bi to morali predvidevati. Tu Jambreka ni bilo več zraven, ker je bil zadaj, Virant pa je bil poslušen člen te speče celice. In je sesul koalicijo in vlado, da so se naši na levici za trebuhe držali po bifejih, po parlamentarnih hodnikih pa so ga trepljali – ti si naš Gregor. Ti si pravi, Gregor. In podobno. Petelin pa se je sam vrgel v lonec, da mu ne bi bilo treba še tretjič zapeti.
Virant je drago plačal svoje politično kameleonstvo in izdajo, kot so ga križali desničarji in domobranci in je moral emigrirati v Ukrajino. Sicer za velik denar, ker se z majhnim nikdar ni hotel ukvarjati. Še okoljski smrad v krajevni skupnosti je dobro unovčil. Njegovi člani in poslanci pa so se raztepli po svetu kot muslimanski migranti in se jih nihče več ne spomni, ker jih je menda sram, zato so šli v ilegalo.
Peter Jambrek pa ni pozabil, da je Janša še kar šef stranke SDS, to ga pač pekli, ker bi bilo dobro, da bi se Janša začel ukvarjati s čim drugim. Od tod tudi tista ideja o kliniki v Avstraliji, ki sicer ni Jambrekova, mu je pa blizu. Tu se Jambrek namreč zelo približa naši levici, ki bi tudi rada upravljala SDS in se znebila Janše, ki je naporen nasprotnik. Ne moreš ga ujeti z orožjem, ne moreš se ga znebiti s Patrio, niso ga razkrinkali zakrinkani kriminalisti s štetjem sadnega drevja na njegovem vrtu, lovijo ga s Trento, pa slabo kaže, sestrična pa celo v diktaturah lahko plačuje bančne račune nekoga drugega.
Sicer pa je treba odpraviti celotno SDS, ne samo Janše! Najbolj mi je všeč Jambrekova opredelitev volivcev SDS! Jambrek ugotavlja, da je to stranka ponižanih in razžaljenih, nižjih slojev, ki niso nikoli imeli privilegijev in so zaradi tega frustrirani. To pa pritrjuje tezi ustvarjalca javnega mnenja Nika Toša, da desnico volijo nižje izobražene kmetice, ki hodijo v cerkev. Ta Jambrekova definicija SDS me osrečuje, saj je siociološko marksistična, psihološko pa ubijalska. Logično iz vsega tega izhaja, da ta količina članstva SDS – da ne uporabim hujše besede – ni najbolj zdrav del našega političnega telesa. Bivši komunisti na primer niso nižji sloj, čeprav so revolucijo izvedli hlapci, mesarji, lopovi, barabe, naturščiki in gimnazijski maturant Edvard Kardelj kot del elite oz. družbene nadstavbe. Imeli so možnost, da so se doizobrazili v Kumrovcu, takoj po vojni pa v partijskih šnelkurzih, kjer so si delili lažne diplome in ponarejene doktorate, da bi hitreje prišli do intelektualcev. V prostem času pa so si nacionalizirali premoženje neznano kam izginulih sovražnikov – meščanstva, kulakov in graščakov. Te zdaj Janševi zafrustriranci kopljejo iz gozdov, globeli, kraških jam in rudnikov. Delo, ki se za višje sloje na levici ne spodobi, to kažejo tudi tekoče razprave v parlamentu.
A Petrov imamo v slovenski politiki še več, čeprav je bil pravi Poncij Pilat po osamosvojitvi, resnici na ljubo, le eden – to je bil Ciril Pucko, Virant je bil le kopija. Zaradi Pucka je v državi dvanajst let vladal Gregor Golobič, ker Drnovšek ni imel srca za takšne kadrovske pokole. Peter Janševe stranke je na primer Andrijana Starina Kosem, ki je bibličnemu petelinu izpulila rep, revica pa je danes opuljena, gola in hodi po sodiščih. Peter je Ivo Hvalica, ki je hotel uresničiti levičarsko in generalno Jambrekovo željo, da bi postal šef SDS. Ker ni postal, je začel žalost utapljati v bevandah, mediji pa ga po potrebi uporabijo za pljunek Janši v hrbet. Poseben Peter je Dimitrij Rupel. Če ne dobi, kar hoče, gre pa drugam. Kje je zdaj, ni najbolj jasno, ker pa je izstopil iz SDS, ga naši mediji spet zelo vabijo na obisk. In tu je še mali Peter Jože P. Damijan, ki je šel v Janševo vlado kot strokovnjak, a je potem ugotovil, da je politika nekaj drugega – in je do odhoda iz vladne palače igral namizni nogomet. Danes zato sovraži Janšo.
In Peter Jambrek? On ve: če SDS z Janšo funkcionira, potem je očitno nekaj narobe.
P. S.: Nelogizem ministra Mramorja: »Nepremičninski davek bo tak kot doslej, bo pa enak po vsej državi.« Torej za nekatere ne bo tak kot doslej.